Peter Petrovčič

31. 3. 2009  |  Mladina 12  |  Politika

FBI, po slovensko NPU

Ministrstvo za notranje zadeve ustanavlja nacionalni preiskovalni urad

Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve v policijski šoli v Tacnu

Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve v policijski šoli v Tacnu
© Borut Peterlin

Že od prihoda novega vodstva na čelo ministrstva za notranje zadeve se govori o ustanavljanju slovenskega FBI-a. Koalicijski sporazum govori o »specializirani enoti državnih tožilcev in kriminalistov« in o »posebni finančni policiji«. Vendar pa bomo dobili nekaj drugega, in sicer nacionalni preiskovalni urad, ki se bo ukvarjal z najbolj zahtevnimi primeri predvsem s področja gospodarskega kriminala in korupcije, če bo treba, pa tudi z najhujšimi primeri klasičnih oblik kriminala. S tistimi zadevami torej, ki jih javnost v praksi vidi kot velike afere, ki ne doživijo epiloga.
Okoli 60 najbolj sposobnih operativcev na istem mestu. Na ločeni lokaciji. Pristojnost na območju celotne države. Višje plače. Še letos. Tak je načrt, zalomi pa se lahko le pri stroških. In sicer če vlada ustanovitve urada, ki ne bo poceni, v času krize ne bo podprla.
Gre za projekt, o katerem se znotraj in tudi zunaj policije govori že dolgo. Dr. Anton Dvoršek, predstojnik katedre za kriminalistiko, kriminologijo in kazensko pravo na Fakulteti za varnostne vede, pojasnjuje, da si kriminalistična policija vzpostavitve takšnega organa želi že dlje časa, v preteklih letih je policija pripravila celo dva podobna predloga, a »problem je bil ves čas v tem, da ni bilo ustrezne politične volje in pa tudi volje v vrhu ministrstva. Proti je bil nazadnje recimo tudi direktor policije Marko Pogorevc. Zdaj so prvič nastale razmere, ko vsi vemo, da smo na področju preiskovanja hudih oblik gospodarske kriminalitete slabi in da je treba nekaj premakniti. S tem se strinjajo vsi: tudi generalni direktor policije, državni sekretar, ministrica in po mojih informacijah tudi vlada«.
Nov organ, ki nosi delovno ime »nacionalni preiskovalni urad«, bo pristojen zgolj za najtežje primere predvsem gospodarske kriminalitete, za tiste, za katere policijske uprave nimajo dovolj usposobljenih kadrov in zaradi številnejše manj zahtevne kriminalitete tudi ne dovolj časa. Razmerja med organi pregona sicer ostajajo enaka, delo novega organa bi namreč še vedno usmerjali državni tožilci, predvidoma predvsem državni tožilci posebne tožilske skupine, ki bi se posledično morala nekoliko okrepiti. Podobnost z ameriškim FBI-em bo le v tem, da bo ta organ lahko prevzel konkretne zadeve iz rok vsakokratnih preiskovalcev na nižjih ravneh, spremljajoče spremembe zakonodaje pa naj bi omogočile tudi povsem konkretno sodelovanje s strokovnjaki iz drugih državnih organov, kadar bo to potrebno. To so predvsem strokovnjaki davčne uprave, carinske uprave, računskega sodišča, urada za preprečevanje pranja denarja, komisije za preprečevanje korupcije, urada za varstvo konkurence ali agencije za trg vrednostnih papirjev. Zaposleni iz teh uradov bodo lahko začasno, recimo za čas trajanja preiskave, prerazporejeni na preiskovalni urad in se bodo vrnili, ko bo preiskava končana.
Sliši se torej obetavno. Na prve rezultate pa bo treba počakati precej dlje, kot se zdi na prvi pogled. »Ustanovitev urada sama po sebi ne bo rešila ničesar. Urad je samo orodje, način, prek katerega lahko pridemo do delovnih mest preiskovalcev, ki bodo tako visoko vrednotena, da ne bodo odhajali drugam že samo zaradi boljše plače,« pojasnjuje Dvoršek. Vendar pa na trgu delovne sile preiskovalcev, ki bi zasedli mesta v uradu, preprosto ni. Kar je v državni upravi najboljših kadrov, ki ustrezajo profilu, so zaposleni v državnih organih in službah izven policije in kriminalistične policije. Jasno, ker lahko tam pod enakimi pogoji zaslužijo precej več. In smo spet pri denarju, ki ga v policiji že zdaj močno primanjkuje in se za zdaj zdi edina ovira za ustanovitev slovenskega FBI-a. Dvoršek opozarja, da bo »Urad treba vrednostno postaviti tako visoko, da bo predstavljal motiv za najboljše kadre, kjer bodo na voljo višji plačni razredi in sredstva za usposabljanje in delovanje, sicer ne bomo dosegli ničesar. Šele če bodo izpolnjeni vsi ti pogoji, potem lahko čez recimo dve, tri, ali štiri leta pričakujemo prve rezultate«.
Nekdanji prvi mož policije Pavle Čelik meni, da je prav, da se na policiji izoblikuje skupina najboljših kadrov, hkrati pa izpostavlja, da pri organih z nadpristojnostjo, ki so blizu vodstva, vedno obstaja nevarnost političnih vplivov. To nas uči že senca dvoma, ki je prav zaradi mejnih politično-strokovnih odločitev v zadnjih letih padla nad posebno tožilsko skupino na vrhovnem tožilstvu, ki je nekakšen tožilski ekvivalent nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Kljub novemu uradu večinoma naklonjenim besedam znotraj in zunaj stroke pa v novost ne verjamejo vsi. Prodekan iste fakultete, s katere prihaja Dvoršek, dr. Bojan Dobovšek, recimo meni, da tega urada ne potrebujemo. Čeprav dolgoletni podatki o neuspehih na področju preiskovanja najtežjih primerov ne govorijo temu v prid, meni, da bi sedanja ureditev povsem zadostovala, če »okrepimo timsko delo med obstoječimi institucijami pod vodstvom tožilstva. Policija naj preiskuje osnovno kriminaliteto, finančno kriminaliteto pa naj preiskujejo finančne institucije, policija opravi samo del dela zanje, ki ga najbolje zna. Glavno breme za to preiskovanje pa naj nosijo finančne institucije«. Se pa Dobovšek zaveda, da bi bilo treba prebiti ovire med temi ustanovami, ki zdaj delajo preveč vsaka zase in mimo ena druge. To pa bo, se zdi, tudi ena izmed prvih nalog slovenskih FBI-evcev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 3,7 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

  • Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 14 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.