7. 5. 2009 | Mladina 18 | Ekonomija
Pilotni projekt Svetovne banke
Slovenija naj bi postala investicijska priložnost za zasebne pokojninske sklade
Kenneth Lay
© Svetovna Banka
Finančni minister Franci Križanič je prejšnji teden, po vrnitvi s spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke (SB), napovedal, da bo Slovenija pri odpravljanju vzrokov podnebnih sprememb verjetno deležna pilotskega projekta Svetovne banke. V tem projektu bo omenjena banka vzpostavila ustrezno strukturo za kreditno mrežo pri energetski sanaciji stavb in zmanjšani porabi energije zaradi boljše izolacije. Na finančnem ministrstvu so nam ta pilotski projekt nekoliko podrobneje opisali. Tako po njihovih navedbah SB trenutno razvija možnosti financiranja projektov, ki bi imeli poleg donosa še nekatere trajnostne učinke na področjih varovanja okolja s pomočjo izboljšanja energetske učinkovitosti objektov, čiščenja odpadnih voda in do okolja prijaznejšega ravnanja z odpadki.
Svetovna banka naj bi sicer v tem primeru igrala vlogo posrednika med državami in zasebnimi pokojninskimi skladi, ki iščejo nove, varne in trajnostno naravne investicijske priložnosti, potem ko je večina od njih zaradi slabih naložb ob izbruhu finančne krize imela precejšnje izgube. Vloga Slovenije v projektu naj bi bila vezana na iskanje primernih posrednikov, ki bi sredstva pokojninskih skladov prejeli kot kredit in jih posredovali naprej končnim uporabnikom v Sloveniji, ter na morebitne garancije za sredstva, ki bi jih prejeli slovenski finančni posredniki.
Trenutno naj bi se kot možna partnerja oz. finančna posrednika pojavljala Eko sklad in SID banka, pri čemer ima slednja že z zakonom zagotovljeno državno garancijo za najete kredite. Prav zato naj bi bilo po mnenju podpredsednika in zakladnika Svetovne banke, Kennetha Laya, prek SID banke posel mogoče izvesti v razmeroma kratkem času, že do začetka okoljske konference v Koebenhavnu konec novembra letos. Lay se je sicer aprila ob obisku v Sloveniji o projektu že pogovarjal s slovenskimi predstavniki, vnovič pa naj bi se oglasil že v kratkem.
Po mnenju ekonomista dr. Jožeta Mencingerja je vloga Svetovne banke kot posrednika med pokojninskimi skladi in Slovenijo nekoliko nenavadna. Ugotavlja, da so pri SB očitno končno le ugotovili, da so zasebni pokojninski skladi z naložbami v zasebne projekte povsem zgrešen način za zagotavljanje pokojnin. In da je edini pokojninski sistem, ki dejansko deluje, t. i. PAYG sistem, oziroma sistem medgeneracijskega financiranja. Projekt po njegovih besedah kaže na premik v razmišljanju SB, ki je pred desetimi leti propagirala tristebrni sistem pokojninskega varstva, k razmišljanju, da edino država lahko zagotovi izplačilo pokojnin. »Slovenija naj bi tako z udeležbo v projektu oziroma državno garancijo zagotovila izplačila pokojnin vlagateljem v pokojninske sklade. Dejansko gre za posojilo državi, saj pri takšnih investicijah, kot so energetska učinkovitost objektov, čiščenje voda in do okolja prijazno ravnanje z odpadki, ni toka dohodkov, iz katerega bi poplačali posojilo, učinki investicij pa so tudi težko izmerljivi,« poudarja Mencinger, ki dodaja, da je ustvarjanje povpraševanja s takšnimi projekti pozitivno, vendar pa kljub temu ostaja vrsta vprašanj, na primer višina obrestne mere, cena posredovanja SB itd. Na ta vprašanja za zdaj na finančnem ministrstvu še ne morejo odgovoriti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.