Iztok Sitar

 |  Mladina 18  |  Kultura

Božo Kos, 1931-2009

Odšel je oče Kavboja Pipca in Rdeče pese

Avtoportret

Avtoportret

Ste se kdaj vprašali, zakaj začnete Mladino (ali druge revije) vedno brati na zadnjih straneh? Iz navade? Jasno. Ampak, od kod ta navada? Iz otroštva? Mogoče celo iz šole? Jasno. Ko nam je tovarišica v tistih svinčenih časih, kot jih v rahlo pijanskem zanosu radi imenujejo naši vrli razumniki, enkrat na teden razdelila Pionirski list, smo ga, seveda, vsi začeli brati na koncu. Pravzaprav na predzadnji strani, kjer sta nas iz številke v številko, iz tedna v teden, vse šolsko leto zabavala navihana paglavca, Kavboj Pipec in Rdeča pesa. V stripu, jasno. In kakšen strip je bil to! Prava pustolovščina in užitek se je bilo prebijati skozi labirint prenatrpanih sličic in gostobesednih oblačkov, ki jih je s čisto, golo linijo mojstrsko nizal karikaturist Božo Kos. Intrigantne zgodbe, sočni dialogi, polni besednih iger, inovativno kadriranje in simpatična stilizirana risba so bili glavni krivec, da se je strip obdržal celih 32 let (izhajati je začel leta 1959, dobro desetletje po rojstvu Pionirskega lista, in vztrajal, kot se za kultni jugoslovanski strip tudi spodobi, do konca Jugoslavije, leta 1991) in s tem postal tudi najdaljši stripovski serial pri nas (Mustrov Zvitorepec, denimo, je zdržal »samo« 21 let). Poleg vsega naštetega je k priljubljenosti stripa nemalo pripomogla tudi karakterizacija glavnih junakov; kavboj Pipec in Rdeča pesa namreč nista bila kaka mamina sinčka, ki se po cele dneve piflata, v prostem času pa iz čistega veselja pomagata staršem pri gospodinjskih opravilih, marveč sta, nasprotno, kadar se je le dalo, špricala šolo, se potepala in počenjala raznovrstne vragolije, še najrajši s svojima najljubšima sovražnikoma, lopovoma Fiksom in Fuksom, ki sta bila v stripu edina še bolj neumna od policajev. Sicer pa je Kos skušal biti v svojih stripih tudi čim bolj aktualen; tako je v času najhujše hladne vojne in jedrskega tekmovanja med velesilama narisal strip o oboroževalni tekmi (Atomska bomba in pol), o osvojitvi Lune (Kavboj Pipec, Rdeča pesa in Luna), o skrivnostnih bitjih, ki nas obiskujejo iz vesolja (Kavboj Pipec, Rdeča pesa in NLP), pa o Sandokanu, ki je takrat navduševal mularijo po televiziji (Kandosan) in vzhodnoevropskih cirkusih, ki so se klatili po Sloveniji (Cirkus Mileva), ter s pojavom računalnika, jasno, tudi o njem (V računalniških zankah). Vseeno pa so med pustolovščin željno mularijo največjo priljubljenost dosegale zgodbe o gusarjih (Gusarski zaklad, Kavboj Pipec in Rdeča pesa med gusarji, Spet med gusarji) ter kavbojih in Indijancih (trilogija Na Divjem zahodu). Naj mimogrede navržem še podatek, da je Pionirski list začel izhajati v nakladi 16.000 izvodov, leta 1959, ko se je pojavila prva epizoda stripa, mu je naklada zrasla na 75.000 izvodov in bila do leta 1991 v povprečju 60.000 izvodov, ko pa sta se Kavboj Pipec in Rdeča pesa poslovila, je, jasno, padla tudi naklada.
Čeprav je Božo Kos največjo slavo dosegel prav s stripom, pa se ni imel za striparja. Upravičeno, bil je predvsem in samo karikaturist. Bodisi da je risal portrete, ilustriral mladinske knjige in učbenike ali risal stripe, vse je delal v karikaturi. Risati je začel, jasno, že kot otrok (rodil se je 3. novembra 1931 v Mariboru), profesionalno pa se je s karikaturo začel ukvarjati v srednji šoli. Takrat je honorarno pisal članke za Večer. Nekoč ni bilo pri roki fotografa, pa je Kos članek, ki ga je napisal, kar sam ilustriral. Od takrat je vse manj pisal in vse več risal. Naslednja leta, med študijem fizike, je risal karikature za Slovenskega poročevalca in Pavliha in se s tem, ker ni imel štipendije, tudi preživljal, za nameček pa si je lahko kupil še motor. Po faksu se je po krajšem oddihu med svobodnimi umetniki zaposlil kje drugje kot pri Pavlihu in leta 1961 postal celo glavni urednik. Kasneje je bil tudi urednik Cicibana (1976-1992), v katerem je že prej poleg ilustracij objavljal strip brez besed Miha (mimogrede, naslov je dobil po imenu njegovega sina), ki je bil dolga leta (1969-1991) zaščitni znak te otroške revije. Ves čas je risal tudi za druge časopise in revije ter ilustriral številne učbenike (predvsem za matematiko in fiziko), v katerih je suhoparna besedila duhovito spremenil v kratkočasno in zabavno branje. Poleg učbenikov je ilustriral še lepo število mladinskih knjig, med katerimi velja omeniti vsaj Bratovščino Sinjega galeba, Mule in liščke, Butalce, Skavta Petra, Okrogle o Veržejcih in še bi lahko naštevali. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad (čeprav menim, da je bila zanj največja nagrada priljubljenost njegovih stripov in ilustracij med osnovnošolsko mularijo), nagrado Prešernovega sklada pa Levstikovo, Tomšičevo in Žagarjevo nagrado ter nagrado Aritas za karikaturo.
Na podelitvi slednje sva se leta 2001 tudi osebno spoznala. Bil je duhovit in zabaven človek, prav tak, kot so bili njegovi stripi in slike, in avtobus, s katerim smo se cijazili iz Ljubljane v Šmarje (kjer je potekal trienale satire Aritas) in nazaj, je bil predvsem po njegovi zaslugi poln veselja in smeha. Ko sem ga konec prejšnjega leta povabil k sodelovanju za Slovenske klasike, je bil otroško navdušen nad projektom in navkljub večnemu pomanjkanju časa je z velikim veseljem narisal Butalce, Martina Krpana in Cicibana - Cicifuja (ki ga vidite na naslednji strani). Kdo bi si bil mislil, da bojo to njegovi zadnji stripi, namreč konec prejšnjega meseca je kot strela z jasnega udarila novica, da je Božo Kos v 78. letu starosti preminil. Umrl je tako, kot je živel, s svinčnikom v roki. Sicer pa umetniki ne umrejo. Preselijo se v nesmrtnost. In Božo Kos je s Kavbojem Pipcem in z Rdečo peso postal nesmrten.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.