Manipulator / Različni kar pod eno streho?

Minuli teden je Mojca Kucler Dolinar na novinarski konferenci povedala, da čaka na klic generalnega sekretarja vlade Milana Martina Cvikla, ki naj bi ji sporočil, ali bo prevzela vodenje urada za verske skupnosti. Cviklu je poslansko vprašanje postavila tudi poslanka SDS Alenka Jeraj, vprašala pa je, ali se urad za enake možnosti res razpušča.
Očitno so napovedi o reorganizaciji vladnih uradov sprožile nekaj zaskrbljenih odzivov. Generalni sekretariat vlade pripravlja predlog ustanovitve nove vladne službe, ki bi združevala nekaj dosedanjih uradov za posebne družbene skupine.
V Sloveniji je varovanje pravic posebnih skupin v pristojnosti urada za mladino, urada za enake možnosti, urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, urada za verske skupnosti in urada za narodnosti. V odgovoru na poslansko vprašanje Jerajeve preberemo, da je generalni sekretariat vlade pripravil osnutek gradiva, kjer predlaga, da bi vlada ustanovila službo za uresničevanje načela enakosti, »ki bi koordinirala politiko enakosti in nediskriminacije na podlagi vseh osebnih okoliščin iz Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, vera ali prepričanje, invalidnost, starost in spolna usmerjenost)«. Vladna služba bi čez čas lahko dobila direktorja, ki bi imel podobne pristojnosti kot minister, ni pa povsem razvidno, ali bodo v službi združeni vsi uradi ali zgolj nekateri. Seveda morebitna združitev sproža tudi dvome. Direktorica urada za enake možnosti Majda Pučnik Rudl meni, da bi združitev, »ne da bi se hkrati povečali finančni in človeški viri za uspešno izvajanje nalog urada, pomenila korak nazaj in slabšo prepoznavnost področja«. Tudi dr. Aleš Črnič, predstojnik Oddelka za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede, nad Cviklovo zamislijo ni najbolj navdušen. Črnič pravi, da »združevanje področij mladine, Slovencev po svetu, religije in odnosov med spoloma ne zveni kot resno delovno področje vladne službe, ampak veliko bolj kot izzivalna tema kakega literarnega natečaja«. Po njegovem mnenju bi »takšen padec urada za verske skupnosti v javno-upravni hierarhiji pomenil tudi simbolni upad interesa oblasti za religijo. Če je to del pred volitvami obljubljenih sprememb na področju odnosov naše države do religije, se jih ne gre preveč veseliti. Še posebej, če hkrati držijo osupljive informacije o tem, da bi po dolgih mesecih čakanja premier še zmeraj najraje podaljšal mandat prejšnjemu direktorju urada za verske skupnosti.«
Predlog je šele v medresorskem usklajevanju, končna odločitev o morebitnih združitvah uradov naj bi bila znana čez nekaj tednov.