Marjan Horvat

2. 7. 2009  |  Mladina 26  |  Politika

Pritlehnost in pristranskost

Vodstvo RTV se je odzvalo na odstop dveh nadzornikov s politično diskvalifikacijo, ne pa z odgovorom na kritiko članov nadzornega sveta

Proračun za Strasti s 110 epizodami je znašal 1,795.200 evrov. Številka je osupljivo visoka, če povemo, da TV porabi za izobraževalne programe na leto milijon evrov.

Proračun za Strasti s 110 epizodami je znašal 1,795.200 evrov. Številka je osupljivo visoka, če povemo, da TV porabi za izobraževalne programe na leto milijon evrov.
© Miha Fras

Minulo sredo sta odstopila člana nadzornega sveta RTV Slovenija Nikola Damjanić (LDS) in Tomaž Glažar (SNS). Oba vodstvu RTV zamerita, da sredstva, namenjena za razvoj, porablja za program. Po Damjaniću je s spremembo »zakona o RTV Slovenija in nastavitvi sedanjega vodstva ''razvojnost'' postala ohlapen, poljubno razumljen pojem«. Na RTV namreč denar, vezan v Banki Slovenije oziroma delnicah Eutelsat Comunication, kar je nekakšna družinska srebrnina, uporabljajo tudi za programske projekte. Damjanić je na tiskovni konferenci problematiziral predvsem nakup licence za oddajo Piramida, financiranje nadaljevank Strasti, Brat bratu in zdaj še nadaljevanke Danes gor, jutri dol. Ta naj bi namreč nadomestila zgrešene Strasti, financirala pa se bo iz razvojnih sredstev. Nadzorni svet je najprej nasprotoval takšnemu početju, vendar so na RTV naredili manever tako, da je programski svet, ki ga vodi Stane Granda, projekt nove nadaljevanke potrdil in nato nadzornemu svetu ni preostalo drugega, kot da odobri 825.000 evrov iz razvojnih sredstev za ta projekt.
Glažar pa je opozoril na problem avdio-vizualne produkcije TV Slovenija, kamor sodijo tudi takšne nadaljevanke, saj gre za predrage in prevelike projekte, ki jih nato ne morejo speljati do konca. Tudi zato prihaja do kratkih stikov med nadzorniki in vodstvom TV pri odločanju o financiranju. Dejal je, da je nadzorni svet v tem mandatu vložil veliko energije v to, da bi se razvojna sredstva dejansko uporabljala le v razvojne namene, »kljub temu pa jih je vodstvo televizije vseskozi želelo porabljati za program«. Odločitev, da bodo sredstva iz delnic Eutelsat Communication namenjena za razvoj, je že stara. Zgodba s tem denarjem se začne v letih 1998-1999, ko je takratno vodstvo kupilo delnice evropske satelitske družbe Eutelsat v višini 12,2 milijona evrov. To je bila dobra poslovna poteza, saj je RTV že leta 2000 dobila povrnjen denar za to naložbo in leta 2005 iztržila 36,9 milijona evrov in še 2,5 milijona delnic nove družbe Eutelsat Communication S.A. S tem denarjem je RTV najprej odplačala posojila, preostanek denarja pa pretopila v obveznice Republike Slovenije in se zavezala, da bo sredstva porabila izključno za razvoj, predvsem pa za digitalizacijo. »Pretežni del denarja od prodaje Eutelsata je v obveznicah in je namenjen izključno modernizaciji,« je leta 2007 za Sobotno prilogo Dela dejal generalni direktor RTV Anton Guzej.
Vendar je očitno RTV-hiša uporabljala ta sredstva tudi za druge namene. Med njimi sta bili tudi dve »paradni« nadaljevanki Strasti in Brat bratu, ki sta klavrno končali na smetišču TV-produkcije. O tem smo v Mladini poročali. Pri obeh se je zapletalo tudi zaradi pomanjkanja denarja, kajti proračun za Strasti s 110 epizodami je znašal 1,795.200 evrov. Številka je osupljivo visoka, če povemo, da TV porabi za izobraževalne programe na leto milijon evrov. Za priredbo 64 epizod britanske nadaljevanke Samo bedaki in konji, v domači različici Brat bratu, pa bi morali nameniti 2,4 milijona evrov. Skupaj bi torej oba projekta stala RTV 4,2 milijona evrov; ta denar pa naj bi vzeli iz razvojnih sredstev. Do realizacije projektov ni prišlo, saj so obe nadaljevanki, bojda zaradi finančnih težav, ki sta jih povzročili finančna in gospodarska kriza ter vlada, ki ni zvišala RTV-prispevka, predčasno umaknili s sporeda. Resda so takrat začeli zategovati pasove pri honorarjih, krčiti nekatere programske vsebine in napovedovali redukcije. Pri življenju pa jim je uspelo le ohraniti licenčno Piramido in domačijsko Na zdravje. Sicer pa je bilo vodstvu RTV že v začetku lanskega leta jasno, da jih bodo pestile finančne težave, saj je generalni direktor Anton Guzej opozarjal, »glede na to, da ni mogoče pričakovati prihodka iz povečanja RTV-prispevka, bomo morali zagotoviti večji delež iz komercialnega dela prihodkov ter hkrati racionalizirati in zmanjšati stroške, na katere imamo neposreden vpliv, ne da bi s tem bistveno okrnili naše programe«.
Tomaž Glažar pa vodstvu zameri, da ne stoji za svojimi poslovnimi odločitvami, in sprašuje, zakaj so Strasti sploh umaknili: »Na osnovi nekega medijskega linča, na osnovi nekih političnih pritiskov - če bi bila oblast v RTV sposobna, bi se drugače odzvala. Očitno gre bolj za reševanje svoje kože kot pa kaj drugega.«
Vodstvo RTV se je na očitke Damjanića in Glažarja odzvalo skrajno intrigantsko. Namesto da bi odgovorili na vprašanje, zakaj uporabljajo razvojni denar za programske projekte, so v izjavi za javnost zapisali, da »z ogorčenjem« zavračajo »domnevne razloge« za odstop dveh članov nadzornega sveta RTV Slovenija, Nikole Damjanića in Tomaža Glažarja. Po njihovem gre »za novo epizodo politične gonje proti sedanjemu vodstvu RTVS« in za »prozoren koordiniran napad« nanj. To dokazujejo tudi s tem, »da je bilo dvajset minut po končani novinarski konferenci besedilo njunih odstopnih izjav že v uradnem odzivu ministrstva za kulturo in da je bila uro kasneje že sklicana novinarska konferenca stranke Zares, kjer so ponavljali znane neresnice, s katerimi so skušali pred meseci oblatiti RTV Slovenija v državnem zboru«.
Generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej v izjavi posebej poudarja, da je pri vodenju javnega zavoda dosledno upošteval vsa priporočila in sklepe programskega in nadzornega sveta in z omenjenima članoma nadzornega sveta nikoli ni prihajalo do razhajanj v ključnih točkah vodenja hiše. Če je to tako, bi bilo zanimivo zvedeti, zakaj so namesto resnih odgovorov na vprašanja Damjanića in Glažarja ubrali pot diskvalifikacije. Nikola Damjanić je na novinarski konferenci predstavil razloge za svoj odstop in na novinarsko vprašanje tudi odgovoril, da prijateljuje s predsednikom stranke Zares Gregorjem Golobičem. Vodstvo RTV pa je v tem zaznalo, da od tam piha veter, kajti »Golobičevo zgodbo o Ultri in posledično o laži je prva razkrila TV Slovenija«. Golobič naj bi se potemtakem maščeval RTV prek Damjanića. Ta pa je po sodbi direktorja TV Jožeta Možine v svojih kolumnah v Nedeljskem dnevniku »izredno žaljivo napadal uredništvo in vodstvo javnega zavoda zaradi razkritja Golobičeve lastnine«. In zdaj so v RTV ugotovili Damjanovićev problem s kolizijo interesov pri preteklem poslovnem sodelovanju podjetja Ninamedia (Damjanić je bil lastnik) z RTV Slovenija in POP TV, kar je »tako ali tako sporno. Problematiziranje uspešnosti nadaljevanke Strasti s strani Nikole Damjanića pa je absurdno toliko bolj, ker je njegova agencija Ninamedia namerila naravnost odlično gledanost omenjeni nadaljevanki,« je v svoji izjavi še zapisalo vodstvo RTVS. Toda Glažar je povedal, da je Damjanić sam opozoril, povsem na začetku mandata, na to vprašanje in nihče v vodstvu RTV in v nadzornem svetu ni videl kolizije interesov zaradi sodelovanja med Ninamedio in RTV. »Tudi meni osebno so nekateri očitali, da se zavzemam za povečanje deleža sredstev za slovensko avdio-vizualno produkcijo, in hkrati nasprotujem, da bi ta denar jemali iz sredstev, namenjenih razvoju,« je rekel Glažar, vendar pa »sem vseskozi bil za to, da je razvojni denar namenjen razvoju hiše, za program in tudi za plačilo avdio-vizualnih producentov pa so drugi viri«.
Prava intriga pa je v mnenju vodstva RTV, da je Tomaž Glažar resno opravljal delo nadzornika, vendar ga je sedanja vlada imenovala v nadzorni svet Slovenske odškodninske družbe »kar je po mnenju direktorja televizije lahko razlog, da je zadnje tedne nasprotoval vsakršnemu investiranju v televizijski program in da je nasprotoval večini sklepov, ki so ključni za razvoj RTV Slovenija. V tej luči razumemo nenadno problematiziranje transparentnega poslovanja RTV Slovenija in TV Slovenija«.
Oglasili so se tudi v stranki Zares in iz ministrstva za kulturo. Slednji so zapisali, da je že dejstvo, »da sta sočasno izstopila dva člana nadzornega sveta RTVS dovolj zgovorno. Upamo, da tudi za tiste, ki so doslej na vse možne načine branili televizijo, način dela programskega sveta in urednikov ter nezakonito, škodljivo in netransparentno porabo javnih sredstev«. Po mnenju ministrstva za kulturo je namreč lahko prerazporejanje zakonsko določenih razvojnih sredstev za financiranje povsem drugih sklopov, na primer za nakup nadaljevank in licenc, škodljivo, saj lahko ogrozi financiranje celotne digitalizacije in nujne tehnološke posodobitve. Hkrati pa takšna praksa ni skladna z zakonom o medijih in zakonom o RTV Slovenije. Na naše vprašanje vodstvu RTV, ali gre zares za nenamensko trošenje sredstev, ki lahko ogrozi financiranje celotne digitalizacije in nujne tehnološke posodobitve, pa nam je Ljubica Ljubič iz Službe za odnose z javnostjo odgovorila: »Vaše vprašanje sloni na napačni podmeni; RTV Slovenija je dolžna predvajati dela neodvisnih AV-producentov in v ta namen izvajati razpise, način financiranja pa ni opredeljen
Sage o RTV zagotovo še ni konec. Saj ne gre za nadaljevanko tipa Danes dol, jutri gor. So pa na delu Strasti, ki z resnim razpravljanjem o razmerah v RTVS ne bi smele biti v ospredju.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članke za daljše obdobje, se morate prijaviti. Prijavite se . Ostala ponudba naročniških paketov se nahaja TUKAJ.

Celotna številka Mladine je vaša za 3,7 evra. Za nakup tedenskega dostopa do vsebine pošljite SMS z vsebino MLADINA2 na številko 7890.

 
Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

  • Tedenski zakup ogleda člankov
    3,7 €
  • Polletni zakup ogleda člankov
    75 €
  • Letni zakup ogleda člankov
    149 €
  • Spletna Mladina - mesečna naročnina na spletne vsebine, prekini kadarkoli
    14 €

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.