6. 8. 2009 | Mladina 31 | Politika
Bombe ob petdesetletnici delovanja ETE ...
... brez politične podpore sejejo strah po Španiji
Tridesetega julija je na španskem letoviškem otoku Mallorca, pred policijsko postajo v kraju Palmanova, eksplodirala bomba. Ubila je dva policista. Le dva dni pred tem je v mestu Burgos na severu Španije bomba z 200 kilogrami eksploziva, skrita v dostavnem avtomobilu za vojašnico paravojaške Civilne garde, ranila okrog šestdeset ljudi. V obeh primerih je udarila ETA, baskovska teroristična organizacija, ki že petdeset let zganja teror po Španiji.
Stari prizori razdejanj so se ponovili ravno v času, ko je špansko nacionalno sodišče prepovedalo vse manifestacije v spomin na 50. obletnico delovanja baskovske separatistične organizacije ETA. Organizacijo »Euskadi Ta Askatasuna«, kar v baskovskem jeziku pomeni Baskovska domovina in svoboda, so pred petdesetimi leti ustanovili nacionalistični študenti, ki so se uprli raznarodovalni politiki fašističnega režima generala Franca, po padcu diktature leta 1975 pa so svoj boj usmerili v ustanovitev neodvisne baskovske države na območju severne Španije in južne Francije, kjer bivajo Baski. V eksplozijah Etinih bomb je po podatkih španskega notranjega ministrstva doslej umrlo 827 ljudi. Večinoma so bili pripadniki Guardia Civil, španske policije ter lokalni in nacionalni politiki, ki so nasprotovali njenim separatističnim težnjam. Ubitih je bilo tudi 340 civilistov.
Delovanje ETE je v zadnjih letih, v primerjavi s krvavimi sedemdesetimi leti, precej zamrlo. Po nekaterih ocenah ima ETA danes nekaj logističnih mrež v Franciji in v Baskiji nekaj sto, večinoma mladih pripadnikov, ki naj bi bili voljni udeležiti se krvavih pohodov. Francoska in španska policija in njune oblasti tesno sodelujejo v pregonu baskovskih skrajnežev. Novembra lani so s skupnimi močmi v enem izmed oporišč ETE v Franciji prijele Garikoitza Aspiazuja Rubija, ki naj bi bil vodja vojaških enot ETE. Šest mesecev prej so prijeli Javierja Lopeta Pena, prav tako pomembnega političnega poveljnika. Oba sta se pridružila 700 pripadnikom ETE, ki so zaprti v španskih in francoskih zaporih. »ETA priznava, da je organizacijsko v kritični situaciji, vendar je skrajno nevarna,« je za časnik Guardian povedal Rogelio Alonso, strokovnjak za terorizem na Univerzi kralja Juana Carlosa v Madridu.
Zaradi terorističnih akcij vojaškega krila ETE zgublja podporo tudi njeno politično krilo med Baski. Po podatkih Euskobarometra iz prejšnjega meseca se le 24 odstotkov Baskov zavzema za neodvisnost pokrajine, le odstotek pa za dosego tega cilja »popolnoma podpira« vse metode boja. Z ugrabitvami ETA dela sama sebi v resnici medvedjo uslugo. Ko je leta 1997 v Baskiji ugrabila Miguela Angela Blanca, 29-letnega lokalnega svetovalca ljudske stranke, in zahtevala zanj izpustitev 460 zapornikov, je španske oblasti niso uslišale, Blanca pa so ubili z dvema streloma v glavo. Šest milijonov ljudi se je zbralo na ulicah španskih mest in protestiralo zoper ta zločin.
Po preklicu dveletnega premirja (1997-1999) spet govorijo bombe, pa čeprav celo v regionalnem baskovskem parlamentu ni več politične sile, ki bi si prizadevala za neodvisnost. Leta 2002 so namreč španske oblasti prepovedale delovanje političnega krila gibanja, kar je sprožilo tudi burne razprave v evropskih pravnih krogih, saj velja, da je ukrep prepovedi delovanja političnih strank v sodobnih demokracijah znaten poseg v pravice zbiranja in združevanja ter svobodo govora. Toda Evropsko sodišče za človekove pravice je z nedavno odločitvijo potrdilo špansko prepoved in razpustitev baskovskih političnih skupin Herri Batasuna in Batasuna.
Sicer pa je Julen Madariaga, soustanovitelj ETE, za španski časnik El País, dejal, da »ETA nima poguma, da bi priznala, da so se časi spremenili. Sam sem spoznal, da z nasiljem ne dosežemo ničesar, toda drugi si tega ne upajo priznati.« Nedavno se je vojaški poveljnik ETE posmehoval trditvam vlade, da je skupina dokončno zlomljena. »Vsi španski notranji ministri sanjajo o koncu ETE,« je dejal za separatistični časnik Gara, »toda še prej bo moral šolski minister ponovno narisati zemljevid pokrajine Baskije in ponovno napisati šolske učbenike.« Španski premier Jose Lis Rodriguez Zapatero pa po napadih na Mallorci spet obljublja dokončno uničenju ETE ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.