10. 9. 2009 | Mladina 36 | Politika
Sprejeta vojna zakona
Izenačitev statusa za otroke žrtev
Dikcija, ki je zakon ni prevzel ...
© Borut Peterlin
V torek je državni zbor, ob obstrukciji SDS in SNS, po letih usklajevanja sprejel oba vojna zakona: novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja in novelo zakona o vojnih grobiščih. Pred razpravo o vojnih zakonih so se poslanci šest ur seznanjali z resolucijo o totalitarizmih, kjer so sodelovali tudi poslanci SDS.
Čeprav so poslanske skupine spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja neuspešno usklajevale približno štiri leta, so bile ta teden vseeno sprejete s 50 glasovi za in nič proti. Po spremembah bo zakon status žrtve priznaval vsem otrokom, katerih starši so umrli, bili ubiti ali pogrešani, in beguncem, ki so morali zapustiti svoj dom. Pri otrocih ne bo pomembno, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Vendar pa se v 2. a členu pojavi tudi stavek »če ni prostovoljno ali poklicno sodeloval z agresorjem«, kar pomeni, da status vojnih žrtev vendarle ne bo priznan vsem otrokom, ki so danes stari že 70 let. V zvezi s tem bo morala vlada oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bo sprejemalo zahtevke za odškodnine, ponuditi dodatna pojasnila. Kljub temu pa ostaja veljaven 6. člen, ki pravi, da se »ne glede na pogoje iz 2. člena tega zakona za žrtev vojnega nasilja ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja«.
Novela tudi izenačuje ljudi, ki so jim požgali domove, ne glede na to, katera stran v vojni je to storila. Status žrtve bo priznan nekdanjim italijanskim vojakom, ki so jih Nemci po kapitulaciji Italije jeseni 1943 odpeljali v ujetništvo ali na prisilno delo. Prisilni mobiliziranci v nemško vojsko, ki jim status žrtve vojnega nasilja že pripada, bodo po novem zakonu upravičeni tudi do dosmrtne mesečne rente.
Majda Potrata, poslanka SD, je poudarila, da je zadnji čas, da se zakona sprejmeta, četudi nimata podpore v vseh poslanskih skupinah. Na kršenje pravic vojnim žrtvam v svojih poročilih redno opozarja tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik.
A očitno se SDS, ki je v času vladanja storila vse, da bi redefinirala položaj kolaborantov, mudi malo manj. Tako nekdanji predsednik državnega zbora in poslanec SDS France Cukjati obstrukcijo pojasnjuje s tem, da je pojem »sodelavec okupatorja« v zakonu premalo natančno definiran. Po njegovem je pojem načrtno nedoločen zato, da se lahko še vedno »zamegljeno obsoja vse počez kot kolaborante«, kar pomeni, da SDS še vedno vztraja pri stališču, da so do odškodnin upravičeni vsi.
S podobno večino so sprejeli tudi novelo zakona o vojnih grobiščih. Ta predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bo stal v Ljubljani. Na skupnem spomeniku v Ljubljani bo pisalo »Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt«, vojna grobišča bodo dobila napis »Umrli kot žrtve vojne«, povojna grobišča pa napis »Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.