10. 9. 2009 | Mladina 36 | Politika
Zaradi finančne krize več lakote
V Etiopiji grozi smrt milijonu ljudi
Gospodarska kriza najprej in najbolj udari po revežih. To velja tudi za države. Agenciji ZN Svetovni program za hrano se je proračun prepolovil. Hkrati pa se je 963 milijonom lačnih Zemljanov v prvi polovici leta 2009 pridružilo, po podatkih ZN, še 105 milijona ljudi. Vsak šesti Zemljan nima dovolj hrane za zdravo življenje. Zaradi podhranjenosti umre vsak dan 25.000 ljudi. Najhuje je v pacifiškem delu Azije, katastrofalne pa so tudi razmere v Afriki. Etiopija se že desetletja sooča s sušo. Človekoljubne organizacije svarijo, da je zaradi nje že zdaj prizadetih več kot 10 milijonov ljudi, še dodatnim 4,6 milijona Etiopijcem pa grozi lakota. Strah pred ponovitvijo leta 1985, ko je v Etiopiji zaradi lakote umrlo skoraj milijon ljudi, je po mnenju človekoljubnih organizacij realen. Takrat se je zganil svet in pomagal. Irski glasbenik Bob Geldof je s koncertom Live Aid, kjer so sodelovali svetovni pop glasbeniki, zbral skoraj 150 milijonov dolarjev za pomoč lačnim v Etiopiji. Glasbeniki so tedaj opozorili svet na lakoto. ZN vsako leto s Svetovnim programom za hrano prispevajo milijone dolarjev za ublažitev lakote v tej nesrečni državi. Za Etiopijo in druge »lačne« države je zmeraj premalo pomoči.
Zaradi muhastega podnebja in specifičnih mikroklim je Etiopija najbolj prizadeta. Dve deževni obdobji, belg spomladi in kiremt v juniju, sta v preteklosti ohranjali Etiopijce pri življenju, saj jih je kar 90 odstotkov odvisnih od poljedelstva. Toda vremenske razmere so se spremenile. Obe deževji sta odvisni od temperature morja. El Niňo, vremenski pojav segrevanja osrednjega in vzhodnega Tihega oceana, navadno prinaša sušo v Etiopiji. Po mnenju vremenskih strokovnjakov bo še huje, saj spomladanskega dežja, belga, ni bilo že dve leti, kiremt pa letos zamuja za tri tedne.
Mednarodne človekoljubne organizacije se trudijo s pomočjo v hrani ohraniti ljudi pri življenju. Povsem odvisni so od velikodušnosti bogatega sveta. Letos je svet manj radodaren, in »četudi so se julija voditelji G8 na vrhu v italijanski L'Aquilli zavezali, da bodo za pomoč v hrani namenili 12 milijard evrov, so se prispevki drastično zmanjšali, saj so države donatorke raje usmerile denar v podporo bankam in reševanje svojih gospodarstev«, piše Paul Rodgers v časniku The Independent.
V Svetovnem programu za hrano ZN so lani s težavo zbrali 6 milijard dolarjev, letos pa je ta številka prepolovljena. Tako je Etiopija lani dobila 500 milijonov dolarjev pomoči v hrani, letos pa 126 milijonov manj, kar predstavlja 167.000 ton hrane. Po podatkih mednarodnih organizacij bodo letos države, ki jih tare lakota, dobile 300.000 ton manj hrane kot lani. Tretjina pomoči v hrani odpade na Etiopijo, kjer so že zdaj neznosne razmere. Tudi če bi primanjkljaj v hrani nadomestili, bodo nove količine hrane prispele v to državo šele čez tri mesece.
Etiopski premier Meles Zenavi je sicer še pred meseci govoril, da je država dobro organizirana in bo letos preprečila lakoto, vendar se je izkazalo, da ima le 200.000 ton strateških rezerv v hrani. Tudi če ta številka drži, pa količine zadoščajo le za milijon ljudi in še to le za tri mesece. Etiopska vlada se je znašla v pasti, saj lakota v tej državi zamenjuje vlade in režime. Zenavi se je sicer v devetdesetih letih uspešno lotil projekta, da bi Etiopija sama sebe preskrbela s hrano. V dobrih letinah je Etiopija pridelala več žita kot Južna Afrika. Vlada spodbuja uspešnost in deli gnojila kmetom. Z ambicioznim načrtom hoče preseliti 2,2 milijona ljudi na območja s plodnejšimi zemljišči. Toda dežja ne more nadzorovati.
Po mnenju Afričanov so podnebne spremembe krive za pomanjkanje, in »četudi je Afrika najmanj odgovorna zanje, najbolj trpi zaradi težav, ki jih ni ustvarila sama«, je pred kratkim dejal v Adis Abebi Jean Ping, predsednik Afriške unije. Vsako leto je lačnih okrog 40 do 50 odstotkov vsega prebivalstva in »regija je glede lakote na slabšem kot pred tridesetimi leti«, je dodal. V razvitem svetu se je odstotek podhranjenih v minulih tridesetih letih zmanjšal s 37 na 18 odstotkov prebivalstva, v vzhodni in južni Aziji s 43 na 13 odstotkov, Afrika pa se s takšnim trendom ne more pohvaliti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.