10. 9. 2009 | Mladina 36
Nadzorovani v mestu
Neprijetna stran nove, »pametne« mestne kartice
Podatkov polna kartica
© Borut Peterlin
Ljubljanska pametna kartica Urbana naj bi prinesla revolucijo pri uporabi mestnih storitev. Meščani bodo lahko kartico sprva uporabljali pri plačevanju voženj z avtobusi, nato se bo raba korak za korakom širila. Tako je denimo že predvideno, da bo s kartico mogoče plačevati parkirnino pa vožnjo z vzpenjačo na grad, vožnjo z vlakom, vstopnino za muzeje, oglede kulturnih prireditev, storitve v knjižnicah in podobno. Zelo priročno. V prihodnosti pravzaprav zanjo ni meja. A meja ni niti za obseg osebnih podatkov, ki jih bodo Ljubljančani zaradi tega delili z mestno oblastjo.
Malce manj znano je namreč, da se v računalnikih, ki ta trenutek delujejo v podjetju Ultra, ki je kartico tudi razvilo, že zbira ogromna količina osebnih podatkov. Pri rabi terminskih kartic, izdanih na ime in priimek, pri vožnjah z mestnimi avtobusi sistem že zapisuje, poleg imena in priimka uporabnikov, še čas, torej uro in datum, ko je nekdo vstopil v avtobus in kartico potrdil, 12-mestno številko kartice in številko avtobusa, na katerega je vstopil. Kasneje bo sistem gotovo enako zapisoval, denimo, kje in koliko je kdo plačal parkirnine, kdaj in na katero javno prireditev je vstopil in podobno.
Iz LPP odgovarjajo, da je shranjevanje teh osebnih podatkov potrebno predvsem zaradi morebitnih reklamacij. Seveda pa bo do teh podatkov, podobno kot do telefonskih prometnih podatkov, lahko dostopala tudi policija. Pri tem se postavlja vprašanje, kako dolgo bodo v LPP hranili podatke o Ljubljančanih. Pri hrambi tako občutljivih osebnih podatkov, kot sta podatka o kraju in času, torej o lokaciji uporabnika, se je v državah EU večinoma uveljavil rok enega leta ali manj. Tudi v Sloveniji, denimo, so se pri informacijskem pooblaščencu zavzeli za spremembo veljavnega zakona o elektronskih komunikacijah, tako da bi sedanji rok hrambe telefonskih prometnih podatkov skrajšali z dveh let na leto dni.
Pri večini manj pomembnih »zbirk osebnih podatkov« rok ni posebej določen. Velja splošno pravilo, po katerem se morajo podatki zbrisati tedaj, ko je dosežen namen zbiranja. Toda namen zbiranja je zelo raztegljiva kategorija. Lep primer so knjižnice, kjer ne hranijo le podatkov o svojih članih, ampak tudi o knjigah, ki si jih je nekdo sposodil. Pravzaprav te podatke hranijo »za vedno«; zbrišejo jih le, če se kdo iz knjižnice izpiše, in še to šele čez leto dni. V kategorijo manj pomembnih osebnih podatkov pa uporaba kartice Urbana gotovo ne sodi.
To priznava tudi Rosana Lemut - Strle iz urada informacijske pooblaščenke: »Strinjam se, da so informacije o prevozih pomembne z vidika varstva osebnih podatkov. Še sploh, ker se pri tem hranijo podatki o tem, koliko časa se bo kdo vozil in kje se bo vozil, iz česar bo mogoče ugotoviti tudi relacijo. Verjetno bo treba doseči dogovor o tem, koliko časa se ti podatki lahko hranijo,« odgovarja Strletova. Pri »lokacijskih podatkih« Ljubljančanov, ki so se že začeli zbirati, takšnega roka za zdaj ni. Iz LPP namreč niso znali odgovoriti na vprašanje, koliko časa bodo podatke hranili, odgovorili so le, da v skladu z zakonom. Torej toliko časa, kolikor »je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali«. To pa v praksi za zdaj pomeni: za vedno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.