10. 9. 2009 | Mladina 36 | Politika
Minimalni maksimum
Verjetno zadnji zakon, ki bo urejal status izbrisanim, ne bo zajel vseh izbrisanih
Si bodo izbrisani in vodstvo ministrstva za notranje zadeve ob aktualnem zakonu vendarle podali roke?
© Borut Peterlin
Čeprav desnica na čelu z Brankom Grimsom iz SDS že leta vpije, da je urejen status za vsakega dodatnega izbrisanega en urejen status preveč, pa del izbrisanih nikoli ne bo imel možnosti urediti pred skoraj dvema desetletjema odvzeti jim status.
Pri urejanju statusa izbrisanih ne gre za značilno, pravo popravo krivic. Tako kot vsi drugi zakoni tudi najnovejši, ki so ga pripravili na notranjem ministrstvu, izbrisanim ponuja možnost, da si uredijo status stalnega prebivališča za nazaj in nič več kot to. Ustavno sodišče v svojih številnih odločbah v korist izbrisanih namreč nikoli od zakonodajalca ni zahtevalo nič drugega. In aktualni zakon o izbrisanih oziroma novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) je v tem pogledu vzorčen, saj izredno natančno sledi odločbi ustavnega sodišča. Besedilo aktualnega zakona potrjuje napoved državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, mag. Gorana Klemenčiča, da se bodo ustavne odločbe držali kot pijanec plota. Razlog je seveda v tem, da bo zakon tako opremljen z dvema varovalkama pred referendumskim odločanjem, na katerem bi zakon že zaradi narave politično popolnoma izkoriščenega vprašanja zagotovo padel. In če bi zakon padel, kakih 12 tisoč izbrisanih in par tisoč njihovih potomcev verjetno nikoli ne bi dobilo možnosti, da si uredijo status, ki jim je bil protizakonito odvzet. Vse te varovalke pa nujno pomenijo, da za določeno manjšino izbrisanih nikoli ne bo zakonske podlage za ureditev statusa.
Nevladne organizacije seveda navijajo za celovito rešitev, kar je logično. Na notranjem ministrstvu za zdaj osnutka zakona ne komentirajo, na odprta vprašanja bodo odgovarjali potem, ko bo predlog zakona predstavljen javnosti. Po naših informacijah pa je dilema ministrstva predvsem moralna. Rešiti to, kar se rešiti da s sledenjem ustavni odločbi, ali velikodušno narediti, kar je prav, in tvegati padec zakona in s tem veliki večini izbrisanih odreči možnost za vsaj delno popravo krivice. Doslej je bilo namreč retroaktivno priznano stalno prebivanje v državi okoli 4100 izbrisanim v času ministra Rada Bohinca in še dobrih 2100, odkar je nastopila aktualna vlada, vsi drugi pa še čakajo. Na ministrstvu so se torej odločili slediti odločbi ustavnega sodišča, kar ustavnim sodnikom omogoča, da pri odločanju o zahtevi za referendum tega zavrnejo, saj referendumskega odločanja o materiji iz ustavne odločbe ne more biti. Če bi ustavni sodniki kljub temu menili, da so zakonske odločbe širše od ustavne odločbe, pa bi še vedno ostala druga varovalka, in sicer da ustavno sodišče referenduma ne dovoli, ker gre za vprašanje človekovih pravic, ki prav tako ne morejo biti predmet ljudske volje ali v našem primeru nejevolje.
In kdo so izbrisani, ki si doslej niso mogli urediti statusa in si ga ne bodo mogli niti po aktualni zakonski noveli? Najprej so to otroci, ki so se enemu ali dvema izbrisanima staršema rodili v tujini. Potomci izbrisanih so otroci vseh starosti, nekateri pa bodo kmalu polnoletni. Iz tega razloga bo verjetno prišlo do ločevanja nekaterih družin, saj si bodo lahko starši kot tujci uredili status stalnega prebivališča v Sloveniji, njihovi otroci pa, kot vse kaže, ne. Za nastali problem pa naj bi odtlej veljale določbe o združitvi družine iz drugih zakonov. V Sloveniji rojeni otroci izbrisanih bodo recimo morali zgolj vložiti prošnjo za ureditev statusa in postopek bo stekel sam od sebe. Koliko je otrok, rojenih izbrisanim staršem, je praktično nemogoče oceniti, še posebej ne števila tistih, ki so se rodili v tujini. Za tiste izbrisane, ki že imajo slovensko državljanstvo, ne pa urejenega statusa za nazaj, in za otroke, ki so se rodili dvema ali enemu izbrisanemu staršu v Sloveniji, bo namreč za ureditev statusa dovolj zgolj vložitev prošnje. Za tiste, ki so brez statusa in živijo v Sloveniji ali v tujini, pa zakon sicer uvaja dokaj široko generalno klavzulo in tako velja za vse, ki so Slovenijo bili »prisiljeni zapustiti zaradi posledic izbrisa«. Vendar pa potem vendarle določa dodatne pogoje, ki zadostujejo kriterijem in normativom, ki jih je postavilo ustavno sodišče. Zato bodo iz zakona generalno izvzeti vsi tisti, ki ne sodijo v katero izmed teh treh zakonskih kategorij. Teh najrazličnejših skupinic ali podskupinic pa je baje tudi veliko, čeprav gre številčno dejansko za manjšino.
Kot po do sedaj veljavnem zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) pa tudi po novem do ureditve statusa za nazaj ni upravičenih tistih nekaj tujcev, ki so v tedanji Socialistični Republiki Sloveniji prijavili stalno prebivališče med plebiscitom in osamosvojitvijo. Vendar je teh kvečjemu nekaj deset, saj je Slovenija v tem času vsaj tujcem iz bivših bratskih republik po izpovedi izbrisanih skoraj popolnoma zaustavila prijavljanje stalnih prebivališč. Poleg tega bodo tudi taki, ki bodo po zakonu sicer upravičeni do ureditve statusa, pa tega zagotovo ne bodo niti poskusili urediti, saj ministrstvo ne predvideva nekega splošnega poziva vsem izbrisanim na Balkanu in drugod po svetu. Tudi izbrisani sami priznavajo, da bo odziva upravičencev bistveno manj, kot straši desnica.
Zakon, po katerem bo do urejanja statusa upravičena velika večina izbrisanih, ne pa vsi, sledi iz odločbe ustavnega sodišča, ki pa je posledica že omenjene moralne dileme. Gre za kompromis, za nekakšen maksimum, ki ga še omogoča odločba ustavnega sodišča. In dejansko gre za poskus minimalne ureditve zaradi izbrisa neurejenega stanja. Za kaj več v Sloveniji verjetno nikoli ne bo ne volje in ne soglasja. Zakon zdaj verjetno začenja najdaljšo pot k veljavnosti. Te dni gre v koalicijsko usklajevanje, potem na vlado, pa na pristojni parlamentarni odbor, nato na parlamentarno glasovanje in na koncu - zelo verjetno - prek pobude za referendum še na ustavno sodišče.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.