Darja Kocbek

 |  Mladina 44  |  Ekonomija

Spet visoki stroški dela

V Sloveniji zaposleni dobi kot neto plačo nakazanih 60 odstotkov denarja, ki ga mora zanj zagotoviti delodajalec

Minister za delo Ivan Svetlik

Minister za delo Ivan Svetlik
© Borut Krajnc

Stroški dela - to je tisti znesek denarja, ki ga mora delodajalec vsak mesec posameznemu zaposlenemu zagotoviti za plačo in za plačilo davkov in prispevkov - v Sloveniji naraščajo, pravijo v združenju delodajalcev. Na podlagi analiz od KPMG, Forbes in German Times ugotavljajo, da morajo slovenski delodajalci zaposlenim ob isti neto plači - tisti plači, ki jo zaposlenemu nakažejo na račun -, zagotoviti več denarja za plačilo davkov in prispevkov kot v drugih državah. Iz te analize izhaja, da zaposleni v Sloveniji v primerjavi z zaposlenimi v tujih državah za svoje delo dobijo nižjo plačo, več pa morajo plačati za prispevke in davke, od katerih država izplačuje pokojnine, zdravstvene storitve, nadomestila za brezposelnost, dodatke za socialno varnost.
Minister za delo Ivan Svetlik je pred kratkim že priznal, da je sistem za izplačevanje socialnih pomoči v Sloveniji nepregleden. S temi besedami je dejansko potrdil analize, da je v Sloveniji mogoče dobiti več denarja z zbiranjem različnih socialnih pomoči in dodatkov kot z delom. Nov zakon, ki ga je napovedal minister, bo nabiranje tovrstnih pomoči preprečil, saj bo pristojni uradnik takoj, ko bo vtipkal v računalnik katerega od podatkov za posamezno osebo, dobil izpisek, katere pomoči in dodatke že prejema in koliko dobiva.
Ampak ta sistem še vedno ne bo pokazal, da kdo dobiva dodatek za pomoč in postrežbo, ki pripada ljudem, ki ne morejo skrbeti zase, čeprav se brez težav sprehaja po naselju in lahko skrbi sam zase. Seveda ni mogoče vsakega prejemnika posebej kontrolirati, a vendarle bi marsikdo, ki zdaj zlorablja sistem, trikrat premislil, če bi v primeru, da ga kontrola ujame pri goljufanju, moral vrniti recimo desetkratni znesek. Seveda pa so prvi pogoj kar se da jasne in nedvoumne zakonske določbe. Bolj ko je namreč zakon zapleten, več je možnosti za zlorabe.
Hkrati pa so nekateri zakoni tudi izredno togi. Prav zakon o plačevanju prispevkov recimo ne predvideva, da se samozaposlenemu dohodki lahko bistveno zmanjšajo. Ker se prispevki obračunavajo na podlagi dohodkov v preteklem letu, mora marsikdo, ki v tekočem letu recimo ni mogel obnoviti katere od pogodb, skoraj vse, kar zasluži, nakazati za prispevke. Ker države ne zanima, kako bo živel, je seveda prisiljen dejavnost ukiniti in se bodisi prijaviti na zavodu za zaposlovanje ali kot vzdrževani družinski član in postati prejemnik pomoči, namesto da bi lahko živel od svojega dela. Če bo vlada sistem plačevanja prispevkov in sistem delitve tega denarja upravičencem pametno spremenila, lahko precej pripomore k zmanjšanju obremenitve plač in povečanju zlasti najnižjih neto plač zaposlenih.
V združenju delodajalcev navajajo, da pri mesečni neto plači 600 evrov v Sloveniji znašajo vse dajatve 393 evrov, v Avstriji pa 328 evrov, kar je 17 odstotkov manj kot v Sloveniji. Skupni mesečni stroški plače za delodajalca tako znašajo v Sloveniji 993 evrov, v Avstriji pa 928 evrov. V Sloveniji zaposleni dobi kot neto plačo nakazanih 60 odstotkov denarja, ki ga mora zanj zagotoviti delodajalec, v Avstriji pa 65 odstotkov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.