19. 11. 2009 | Mladina 46 | Politika
Demontaža demontaže?
Bo predlog sprememb zakona o RTV Slovenija res uredil razmere na nacionalki?
Ministrica za kulturo Majda Širca in generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej
© Darko Koren / RTV slo
Pogovor s predsednikom vlade, ki je v ponedeljek ob prvi obletnici nastopa aktualne vlade potekal na TV Slovenija (TVS), se je bližal koncu, ko je Borut Pahor sam omenil prav RTV Slovenija. »Smo se kaj vpletli v svobodo tiska? Smo se kaj vpletli v vašo televizijo?« je vprašal voditeljico Lidijo Hren, ko ga je začela spraševati o kadrovskih zamenjavah. »Mislim, da se boste kmalu,« je odgovorila in s tem namignila, da je ministrstvo za kulturo le nekaj dni prej javnosti predstavilo dolgo napovedovani predlog sprememb zakona, ki ureja delovanje javnega zavoda RTV Slovenija. Njen pogled je bil resen, zaskrbljen, kot da jo je strah, kaj se bo zgodilo. In zdelo se je, da je bilo to hkrati tudi stališče, ki ga je do predlaganih novosti zavzelo vodstvo nacionalke.
Pahor jo je nato ponovno vprašal: »Hočem reči, a smo se kaj vtikali v uredniško politiko? Če se je moj kabinet, naj odgovorni povejo na glas, da smo se vtikali. A smo zamenjali vodstvo? Nismo ga.« Potem je dodal, da je bila v resnici vlada tista, ki je bila ves čas deležna pritiskov, in sicer takšnih, naj zamenja vodstvo nacionalke. A niso klonili. In menda tudi ne bodo: »Do konca mandata bo ostalo to vodstvo.« Generalnemu direktorju RTV Antonu Guzeju se mandat izteče februarja, direktorjema Radia Slovenija in TVS, Vinku Vasletu in Jožetu Možini, pa maja.
Razlogov, zaradi katerih sedanje vodstvo RTV Slovenija ni ravno z navdušenjem dočakalo novega zakona o RTV-hiši, je več. Tudi razlogov, zaradi katerih je vlada deležna pritiskov, naj vodstvo nacionalke zamenja, je več. Ključne za njihovo razumevanje pa so prejšnje spremembe zakonodaje, povezane z našim edinim javnim RTV-servisom, ki se jih je leta 2005 lotila Janševa vlada. Znano je, da je zakonu takrat nasprotovala celotna medijska stroka, predvsem zato, ker je menila, da bo omogočil večji politični vpliv na nacionalko. Takratna koalicija je trdila ravno nasprotno, da bo njen zakon nacionalko pravzaprav osvobodil političnih vplivov. Kljub temu danes mnogi opažajo, da RTV še nikoli ni bila tako spolitizirana kot ravno danes.
Zakon, ki ga je, kot je razkril pozneje, spisal poslanec SDS Branko Grims, po izobrazbi sicer geolog in politolog, je namreč služil predvsem kot eden od alibijev, s pomočjo katerih je prejšnja garnitura začela šariti po medijih. Najprej se je, pa ne le na RTV, temveč tudi v drugih medijih, osredotočila na to, kdo lahko sedi na vodstvenih mestih in kdo ne. In na RTV se je vse začelo s celotno zamenjavo vodstvenih organov. Novo vodstvo je tudi zato obveljalo za simbol političnega zavzetja RTV. A ni šlo le za to. Vodstvo je samo poskrbelo za to, da je bil njihov mandat zaznamovan denimo tudi z drugačnim programom, ki se je začel vsaj na TVS po eni strani v elitnih terminih približevati komercialnim televizijam, po drugi pa je postajal informativni program kadrovsko siromašnejši, saj so ga zapustili številni prepoznavni voditelji in novinarji, dokler niso na koncu h konkurenci prestopili še gledalci. Tu so bili še najrazličnejši posegi v oddaje. Največ jih je bilo zabeleženih prav v informativnem programu, ki je poleg otroških, kulturnih, izobraževalnih in drugih programov ključen za obstoj javne RTV. Zato se zdi, da je vodstvo RTV že davno, preden se je sedanja vlada lotila spreminjanja Grimsovega zakona o RTV, samo zapečatilo svojo usodo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Kazen za upor?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.