Nova mapa / Evropska sredstva za RKC (drugič)

Skrb za gozdove in ogrevanje na evropske stroške

Staš Zgonik
MLADINA, št. 50, 17. 12. 2009

/media/www/slike.old/mladina/mrkcbk.jpg

© Borut Krajnc

Nedavno smo v manipulatorju pisali o sredstvih, ki jih v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije dobiva slovenska rimskokatoliška cerkev. Podatki, ki smo jih navedli, so bili precej nekonsistentni, to pa je bila posledica molka predstavnikov RKC in nepreglednosti javno dostopnih podatkov. Daleč največ sredstev, kot smo ugotovili, zaradi lastništva velikih gozdnih površin dobi ljubljanska nadškofija. Omenjali smo zneske od 11 do 55 tisoč evrov. No, na vnovično prošnjo so iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja vendarle poslali podroben seznam izplačil za Nadškofijo Ljubljana. In zneski so še precej višji.
Iz prejetega seznama izhaja, da je nadškofija leta 2005 prejela približno 3, leta 2006 pa približno 4,6 milijona tolarjev. Leta 2007 je bil znesek najnižji, saj je znašal »zgolj« 6 tisoč evrov. Leta 2008 je bil prejemek neverjetno visok - nadškofija je dobila dobrih 70 tisoč evrov, letos pa je znesek še višji - skoraj 80 tisoč evrov.
Kot pojasnjujejo v Agenciji za kmetijske trge, so bili leta 2005 do 2007 in delno tudi še leta 2008 zneski izplačani v okviru Enotnega programskega dokumenta za ukrep »investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov«. Lani in letos pa so bili zneski izplačani v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013, in sicer za ukrep »povečanja gospodarske vrednosti gozdov«. V nadškofijo smo seveda poslali vprašanja, s katerimi ukrepi so to izpeljali, a nam tudi tokrat niso odgovorili. Menda zato, ker imajo v predbožičnem času veliko dela.
Ob tem je seveda treba poudariti, da so našteti zneski izključno izplačila, katerih prejemnica je neposredno nadškofija. Morebitna izplačila, ki bi jih prejele posamezne župnije, ki sodijo pod ljubljansko nadškofijo, njihova podjetja, njihova kmetijska gospodarstva itd., niso vključena. To so zneski od nekaj deset pa do nekaj tisoč evrov.
Dobili pa smo tudi podatke o tem, da RKC s pridom izkorišča še druge možnosti črpanja evropskih sredstev. Tako sta letos cerkveni Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani in Župnija Dolnji Logatec prejela zajetna sredstva v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013. V obeh primerih so sredstva namenjena za prenovo sistema ogrevanja z vgradnjo kotlovske naprave na - uganili ste - lesno biomaso. Zavod sv. Stanislava je za ta namen dobil skoraj 146 tisoč evrov evropskega denarja, država je primaknila še svojih 26 tisoč. Dolnjelogaška župnija pa se bo do okolju prijazneje grela z 39 tisoč evri evropskega in 7 tisoč evri domačega denarja.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Staš Zgonik
MLADINA, št. 50, 17. 12. 2009

/media/www/slike.old/mladina/mrkcbk.jpg

© Borut Krajnc

Nedavno smo v manipulatorju pisali o sredstvih, ki jih v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije dobiva slovenska rimskokatoliška cerkev. Podatki, ki smo jih navedli, so bili precej nekonsistentni, to pa je bila posledica molka predstavnikov RKC in nepreglednosti javno dostopnih podatkov. Daleč največ sredstev, kot smo ugotovili, zaradi lastništva velikih gozdnih površin dobi ljubljanska nadškofija. Omenjali smo zneske od 11 do 55 tisoč evrov. No, na vnovično prošnjo so iz Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja vendarle poslali podroben seznam izplačil za Nadškofijo Ljubljana. In zneski so še precej višji.
Iz prejetega seznama izhaja, da je nadškofija leta 2005 prejela približno 3, leta 2006 pa približno 4,6 milijona tolarjev. Leta 2007 je bil znesek najnižji, saj je znašal »zgolj« 6 tisoč evrov. Leta 2008 je bil prejemek neverjetno visok - nadškofija je dobila dobrih 70 tisoč evrov, letos pa je znesek še višji - skoraj 80 tisoč evrov.
Kot pojasnjujejo v Agenciji za kmetijske trge, so bili leta 2005 do 2007 in delno tudi še leta 2008 zneski izplačani v okviru Enotnega programskega dokumenta za ukrep »investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov«. Lani in letos pa so bili zneski izplačani v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013, in sicer za ukrep »povečanja gospodarske vrednosti gozdov«. V nadškofijo smo seveda poslali vprašanja, s katerimi ukrepi so to izpeljali, a nam tudi tokrat niso odgovorili. Menda zato, ker imajo v predbožičnem času veliko dela.
Ob tem je seveda treba poudariti, da so našteti zneski izključno izplačila, katerih prejemnica je neposredno nadškofija. Morebitna izplačila, ki bi jih prejele posamezne župnije, ki sodijo pod ljubljansko nadškofijo, njihova podjetja, njihova kmetijska gospodarstva itd., niso vključena. To so zneski od nekaj deset pa do nekaj tisoč evrov.
Dobili pa smo tudi podatke o tem, da RKC s pridom izkorišča še druge možnosti črpanja evropskih sredstev. Tako sta letos cerkveni Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani in Župnija Dolnji Logatec prejela zajetna sredstva v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007-2013. V obeh primerih so sredstva namenjena za prenovo sistema ogrevanja z vgradnjo kotlovske naprave na - uganili ste - lesno biomaso. Zavod sv. Stanislava je za ta namen dobil skoraj 146 tisoč evrov evropskega denarja, država je primaknila še svojih 26 tisoč. Dolnjelogaška župnija pa se bo do okolju prijazneje grela z 39 tisoč evri evropskega in 7 tisoč evri domačega denarja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

Profesorica mi je rekla: »Znala si za trojko, ker pa si Ciganka, ti s ponosom v redovalnico zapišem enico.«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Intervju

»Če želimo preganjati Rome – zakaj prej ne preganjamo najemodajalcev, ki izkoriščajo sistem?«

Anja Tekavčič, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije

V središču

Zadnje pivo

Moški je bil preprosto žejen. Tako žejen, da bi dal življenje za še zadnje pivo v življenju.