17. 12. 2009 | Mladina 50 | Politika
Vsi mi smo Grki
Bankrot Grčije ne bi prizadel le Grkov, ampak bi vplival na celotno evroobmočje, ki šteje 16 članic, pa seveda na položaj evra kot ene od svetovnih valut
Z Grčijo se je v Evropo spet vrnilo zavedanje, da ne bankrotirajo le banke in podjetja, ampak tudi države. A Grčija ni katerakoli država, je država, ki je članica evroobmočja. Njen morebitni bankrot zato ne bi prizadel le Grkov, ampak bi vplival na celotno evroobmočje, ki šteje 16 članic, pa seveda na položaj evra kot ene od svetovnih valut. Glavno vprašanje, s katerim se ukvarjajo evropski politiki na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel, je, ali Grčijo prepustiti sami sebi ali ji vendarle pomagati. Preprosto spoditi je iz evroobmočja ni mogoče, čeprav je članica leta 1999 postala na podlagi prirejenih statističnih podatkov, torej z goljufijo. Tudi zdaj nihče ne ve, ali so podatki realni ali so razmere dejansko še slabše od tistih, ki jih prikazujejo Grki.
»Ugotavljamo, da je javnofinančna stabilnost Grčije zbudila pozornost udeležencev na finančnem trgu in bonitetnih agencij. Težke razmere v eni od članic so skupna skrb vseh članic evroobmočja. Grška vlada je ministrom za finance članic EU in evroskupine zagotovila, da bo poskrbela za odpravo tega problema,« je prejšnji teden v sredo zvečer, dan pred začetkom vrha EU, nenadoma sporočil evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve Joaquin Almunia. Nekdo od odgovornih je moral nekaj reči. Očitno je prevladalo prepričanje, da je najbolje, če Almunia posredno prizna, da njegova zagotovila in zagotovila predsednika evroskupine po zasedanju ministrov za finance EU in evroskupine konec novembra niso pomirila skrbi, da je ena od držav z evrom morebiti pred bankrotom. Bonitetne agencije so namreč neusmiljeno zniževale ocene za Grčijo, banke, finančni investitorji, špekulanti so čakali na odziv, iz katerega bi lahko razbrali, kako se odzvati na grške obveznice, kako ocenjevati posojila, po katera prihajajo Grki na finančne trge.
Almunievo sporočilo je nato ob prihodu na vrh EU potrdila nemška kanclerka Angela Merkel. Seveda ni smela priznati, da se Grki sami ne morejo rešiti, pomoči pa jim tudi ni mogla kar ponuditi, saj bi jim predvsem dala nov povod, da bi nadaljevali po starem, torej zapravljali čez svoje zmožnosti, računajoč na pomoč iz Bruslja.
Hkrati bi bila ta pomoč vaba za Špance, Irce, Italijane, Portugalce in druge, da se lahko zanesejo na pomoč Bruslja, čeprav strogo formalno EU državam članicam ne sme finančno pomagati pri zmanjševanju prevelikega proračunskega primanjkljaja in reševanju iz finančnih težav. A poznavalci vseeno pravijo, da bi lahko našli obvod, zato je edina zadrega slab zgled, saj bi bila nagrajena nedisciplina in nespoštovanje pravil pri zadolževanju države. Finančne težave, ki jih ima Grčija, bi v tem primeru utegnile kaj hitro preplaviti dobršen del EU.
Prav tako Merklova ni mogla kar na ravnost reči, naj Grčija bankrotira, saj predstavlja le 3 odstotke BDP evroobmočja. Banke, finančni investitorji, bonitetne agencije in tudi špekulanti so namreč že vzeli pod drobnogled zlasti Španijo, ki je tudi prezadolžena. V velikih težavah so Irska, Portugalska, Italija, zunaj evroobmočja Velika Britanija.
Po oceni evropske komisije bo imela v letu 2010 največji proračunski primanjkljaj Irska (14,7 odstotka BDP), z 12,8-odstotnim primanjkljajem ji sledi Velika Britanija, Grčija je z 12,3 odstotka na tretjem mestu. Španski primanjkljaj bo letos dosegel 10,1 odstotka BDP, povprečje EU bo 7,5 odstotka, kar je trikrat več kot lani, pakt stabilnosti in rasti dopušča največ triodstotni primanjkljaj. Proti 20 članicam EU, med katerimi je tudi Slovenija, je evropska komisija že uvedla postopek in jim naložila priporočila za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja.
Politična skupina liberalcev v evropskem parlamentu (Alde) predlaga, da bi EU svojim članicam pomagala zmanjšati dolg z izdajo evroobveznic. Vodja skupine, nekdanji predsednik belgijske vlade Guy Verhofstadt, na podlagi izkušenj s prezadolženostjo Belgije leta 1985 pravi, da bi evroobveznice omogočile zmanjšanje dolga po bistveno nižji ceni. Nemci recimo zdaj za svoja posojila plačujejo bistveno višje obresti kot recimo ZDA, čeprav je Nemčija bistveno manj zadolžena od njih. Predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso predlog Alde zavrača, vendar njegova beseda ni odločilna, odločilno je, kar bodo rekli Merklova, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, pa tudi predsednik evroskupine in predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, ki je evroobveznice predlagal že pred meseci, in predsednik evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, katerega naloga je skrb za evro.
Medtem se možnosti, da bo Grčija lahko odplačala svoje dolgove, ki znašajo 110 odstotkov BDP države, slabšajo. Da se tudi v Atenah ne morejo več sprenevedati, dokazuje torkovo srečanje vodilnih grških politikov z vladne in opozicijske strani pri predsedniku države Karolosu Papuliasu. »Korupcija je pomemben razlog za nepravilno porabo denarja grškega ljudstva. Tako je nastal tudi velikanski javnofinančni primanjkljaj,« je po srečanju povedal socialistični premier George Papandreu. Oster boj proti korupciji in prekinitev stare prakse, da stranke, ki zmagajo na volitvah, velikodušno poskrbijo za zaposlitev sorodnikov, političnih prijateljev in drugih, je napovedal že pred petimi meseci ob prihodu na oblast. Večina Grkov je zaposlena v javni upravi, industrije skorajda nimajo več, edina gospodarska panoga, ki jim prinaša denar, je turizem, utaja davkov je v Grčiji nacionalni šport. Zato ni čudno, da že leta živijo na up, številni državljani opravljajo po tri službe hkrati, da lahko preživijo svoje družine.
Če Grčija za svoje obveznice ne bo več mogla najti kupcev, ne bo imela denarja za financiranje uprave, šolstva, zdravstva, vojske, pokojnin in pokrivanje drugih izdatkov države, zato ji ne bo preostalo drugega, kot da razglasi nesolventnost oziroma bankrot. V zadnjih desetletjih so bili to prisiljeni narediti Mehika, Ekvador, Rusija in Argentina. Če bi bila Grčija zasebno podjetje, bi že zdavnaj morala razglasiti bankrot.
Merklovo morebitni bankrot Grčije po pisanju Spiegla skrbi tudi zaradi tega, ker so nemška podjetja med njenimi največjimi dolžniki. Od 10 milijard evrov, kolikor grška država dolguje zasebnim podjetjem, 2 milijardi evrov odpadeta na nemška podjetja. Hčerinska družba od ThyssenKrupp HDW čaka recimo že od leta 2004 na 550 milijonov evrov samo za podmornico Evangelia Vassiliki. Družba Krauss-Maffei Wegmann čaka na plačilo 300 milijonov evrov za 170 oklepnikov Leopard, tudi helikopterjev, ki so jih naročili za svojo vojsko, Grki še niso plačali.
Med največjimi upniki grške države so farmacevtska podjetja in dobavitelji opreme za zdravstvo. Samo za zdravila je grška država v letu 2008 dolgovala 2,7 milijarde evrov. V farmacevtskih podjetjih se pritožujejo, da dobave novih zdravil Grkom nikakor ne morejo prekiniti, saj gre za reševanje življenj, to niso avtomobili, kjer ni problem reči, da naslednje pošiljke ne bo, dokler zadnja ne bo plačana. Za zdravstveno opremo proizvajalcem v Evropi grška država dolguje 5,2 milijarde evrov.
Predsednik vlade Papandreu je v ponedeljek zvečer Grke pozval k strnitvi vrst, da bi skupaj našli izhod iz krize. Grčija po njegovih besedah preprosto mora najti izhod iz javnofinančne krize, saj ji v nasprotnem primeru grozi, da se bo »utopila v dolgu«. Napovedal je, da bo vlada v prihodnjih petih mesecih sprejela ukrepe, ki bi jih bilo treba že zdavnaj sprejeti, med njimi je izpostavil predvsem znižanje izdatkov za obrambo v letih 2011 in 2012, znižanje izdatkov za plače v javnem sektorju in skrčenje socialnih izdatkov, zmanjšanje operativnih stroškov vlade za deset odstotkov.
Papandreu je napovedal poseben davek na nagrade bančnikov, omejitev bonitet za direktorje v javnem sektorju, zaprtje tretjine turističnih uradov v tujini, uvedbo davka na kapitalske dobičke in vnovično uvedbo davka na premoženje in nepremičnine, ki ju je prejšnja vlada odpravila.
Grčija namerava do konca leta 2013 javnofinančni primanjkljaj s sedanjih 12,7 odstotka BDP znižati pod tri odstotke BDP, kar je zgornja meja v skladu s paktom stabilnosti in rasti. Finančni minister Giorgos Papakonstantinou je v pogovoru za Spiegel zagotovil, da bo nova vlada v letu 2010 proračunski primanjkljaj znižala za 3,6-odstotne točke. Izpostavil je tudi, da je grški proračunski primanjkljaj nižji od irskega ali britanskega, tudi zadolženost grške države po njegovih besedah ni med najvišjimi v EU. Problem Grčije je predvsem v tem, da je povsem izgubila verodostojnost, ne zadolženost.
Grška država namerava januarja spet priti na kapitalski trg po svež denar. V kolikšnem znesku bo ponudila obveznice investitorjem v nakup, se še ni odločila. Mimogrede, med negativnimi učinki grške prezadolženosti je tudi zmanjšanje zaupanja vlagateljev v naložbe v državne obveznice. Te obveznice so do zdaj veljale za najbolj varne. Ker te obveznice kupujejo tudi banke, in če se zgodi, da bi katera država bankrotirala in obveznic ne bi dobile poplačanih, bi v težave spet spravila tudi banke. Če bi bankrotiralo več držav, bi tem bankrotom kmalu sledil tudi bankrot bank, kajti z davkoplačevalskim denarjem jih ne bi bilo več mogoče reševati, opozarjajo izvedenci.
Evropski komisar Joaquin Almunia je v začetku tedna v novem sporočilu za javnost poudaril, da so v Bruslju »vzeli na znanje zaveze grške vlade o znižanju javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga s pomočjo zmanjšanja odhodkov in povečanja prihodkov«. Predlog proračuna za prihodnje leto, ki je trenutno v parlamentarni proceduri, in izjave premiera Papandreuja so po njegovem prepričanju koraki v pravo smer, sočasno pa komisija »neučakano pričakuje predstavitev konkretnih ukrepov za proračunske popravke in hitro javnofinančno konsolidacijo«. Program stabilnosti v Bruslju pričakujejo januarja prihodnje leto.
Finančni minister Papakonstantinou napoveduje, da bo grška vlada poskrbela, da bo statistični urad po novem neodvisen od države, saj si bo le tako lahko spet pridobil zaupanje in bo njegovim podatkom mogoče verjeti. Evropska komisija od Grčije to zaman zahteva že nekaj let.
Avstrijski kancler Werner Fayman se je ob prihodu na vrh EU prejšnji teden zavzel, da bi Grčiji lahko pomagal iz zagate tudi Mednarodni denarni sklad (MDS), podobno kot je pomagal Madžarski, Ukrajini, Srbiji, ki so se prav tako znašle pred bankrotom. Večina voditeljev članic EU temu nasprotuje. Po njihovem mnenju morajo članice EU same poskrbeti za reševanje težav v evroobmočju, če bodo klicale na pomoč MDS, tvegajo, da se bo zmanjšalo zaupanje v evro. Angela Merkel predlaga za Grčijo zgolj uporabo podobnega nadzornega mehanizma, ki ga uporablja MDS - uvedbo evropskega proračunskega nadzornika ali takšno povečanje davkov, da se bo v proračun nateklo dovolj denarja za redno plačevanje računov in vračanje dolgov. Ali bo to pomagalo in ali je Grčijo pred bankrotom še mogoče rešiti, še ni mogoče reči. Grčija je torej še vedno prva na seznamu držav, ki jim grozi bankrot.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.