7. 1. 2010 | Mladina 1
”Ni razloga za nepotrebne represalije”
Kaj je osovraženi Ertl leta 1987 govoril o porajajoči se opoziciji?
Upokojeni sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl in aktualna ministrica istega resorja Katarina Kresal
© Borut Krajnc
Slovenska politična desnica je minule tedne vse topove usmerila v Tomaža Ertla, nekdanjega sekretarja za notranje zadeve, in predsednika Danila Türka, ki je Ertlu podelil državno odlikovanje za zasluge za policijsko-varnostno akcijo Sever. Odzivi na to dejanje predsednika države so bili siloviti. Prvak SDS Janez Janša je napovedal, da se bo spomladi »zgodilo ljudstvo« na trgih in ulicah, vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke Joseph Daul pa je predsednikovo odločitev označil za nekaj podobnega, »kot če bi odlikovali nekdanjega vodjo Stasija v Vzhodni Nemčiji«. Ertlu so veliko naprtili na ramena, pa tudi sam priznava, da je odgovoren za aretacijo Janeza Janše. A po Ertlovem mnenju je bil to tedaj edini »konkretni primer, da smo mi v Sloveniji zadušili neke težnje, da smo razbijali demokratični prerod«.
Ertl, ki je zadnjih devetnajst let živel mirno upokojensko življenje, stoično prenaša napade nase in pravi, da ima čisto vest.
A politika Ertlova dejanja rada ocenjuje skozi očala današnjega, ne pa tedanjega časa. Vendarle je Ertl junija 1987 na srečanju sindikalistov v Bohinju ostro kritiziral nekatere pojave v družbi in opozarjal na nevarnost kraje družbenega premoženja v obliki različnih privatizacijskih sistemov. V tranziciji se je izkazalo, da so bila njegova tedanja opozorila upravičena. Razčlenjeval je pohod šovinizma v tedanji Jugoslaviji, predvsem v Srbiji, vendar je tudi za Slovenijo menil, da se ustvarja »vzdušje neke superiornosti Slovencev, njihove srednjeevropske pripadnosti vis-a-vis primitivnega Balkana, če se lahko izrazim z jezikom teh ljudi«. Hkrati je kot sekretar za notranje zadeve zagotovil, da policija ne bo posredovala v delavskih stavkah, kar so zahtevali nekateri direktorji podjetij.
Ertl, danes simbol minulega časa, menda tudi ni želel ostro obračunavati s porajajočo se opozicijo. Tako je za 57. številko Nove revije v Bohinju dejal, da »je večina idej in vsebin teh prispevkov bila že objavljena v Sloveniji in na to ni nihče reagiral«, kajti po njegovem je treba »zaupati v slovenski narod in njegovo politično zrelost, saj mu ni za kakšno krščansko državo srednjega veka in tudi ne večstrankarsko demokracijo, ker smo vse te stvari Slovenci že presegli in že preživeli«. Po njegovem mnenju so »mnoge slabo pripravljene obsodbe tako imenovanih disidentov v Jugoslaviji povzročile veliko več škode kot koristi; ni nobenega razloga, da sami z nesmotrnimi, nepotrebnimi potezami, represijo in sankcijami ustvarjamo v tej družbi sovražnike, ker jih imamo zadosti brez takega ravnanja«. Nove ideje, ki se porajajo v družbi, se morajo soočiti na javni sceni, in če kaj veljajo, »bo družba povedala, če se z njimi strinja«, ne pa da »skupina petih ljudi diktira vsemu narodu, kako se mora obnašati in kaj sme in česa ne sme delati«.
Zgodovina je pokazala, kdo je imel prav. Zdajšnje demoniziranje nekdanjega sekretarja za notranje zadeve pa je povsem v funkciji aktualnih političnih spopadov in strasti, ne pa treznega premisleka o preteklosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.