(Ne)ozdravljiva multipla skleroza
Je neozdravljivo bolezen živčevja res mogoče ozdraviti z razmeroma preprosto operacijo?
Slike možganov bolnikov z multiplo sklerozo, narejene s pomočjo magnetnoresonančne tomografije. Svetle lise so znaki vnetja.
Multipla skleroza velja za kronično, avtoimunsko vnetno bolezen osrednjega živčevja, za katero ni zdravila. V organizmu se zaradi neznanega vzroka sproži vnetni proces, ki je usmerjen proti ovojnici živčnega vlakna, mielinu. Dejavnikov, ki vplivajo na pojavnost vnetnega procesa je zelo veliko; zemljepisna širina, preseljevanje, starost, spol, rasa, prebolele okužbe. Jasnega sprožilnega dejavnika ni. V Sloveniji je bolnikov z multiplo sklerozo približno 2500, na svetu okoli 2,5 milijona. Simptomi bolezni so zelo raznoliki: motnje vida, motnje občutljivosti, mišična nemoč, težave s koordinacijo, motnje mokrenja in vrtoglavica. Tudi potek bolezni je lahko zelo različen: recidivno-remitenten, sekundarno-progresiven ali primarno-progresiven. Kar 60-80 % bolnikov z multiplo sklerozo ima v začetku značilen recidivno-remitenten potek z zagoni bolezni. Zagon je definiran kot vsak pojav novih ali poslabšanje starih nevroloških simptomov, ki traja več kot 24 ur, med dvema zagonoma pa mine vsaj en mesec. Po nekaj letih recidivno-remitentna multipla skleroza preide v sekundarno-progresivno multiplo sklerozo. Pri primarno-progresivni multipli sklerozi se simptomi in klinični znaki vsaj šest mesecev postopoma, vendar nepretrgoma, slabšajo in ni vmesnih izboljšanj. Približno 15 % bolnikov ima primarno-progresivni potek bolezni. Kot rečeno, za multiplo sklerozo ni zdravila. Zdravila obstajajo zgolj za zdravljenje zagonov bolezni in za upočasnitev napredovanja bolezni.
Italijanski žilni kirurg dr. Paolo Zamboni, sicer profesor na Univerzi v Ferrari, pa je v decembrski številki Journal of Vascular Surgery predlagal povsem nov način razumevanja in zdravljenja te bolezni. Do odkritja je prišel z zelo osebno izkušnjo. Njegovi ženi, oboleli za multiplo sklerozo, se je stanje začelo slabšati, zato se je odločil storiti vse, da ji pomaga. Ob prebiranju literature je zasledil tudi študije, ki so pri bolnikih z multiplo sklerozo odkrile kopičenje železa v možganskih celicah. Odlagajoče železo naj bi sprožilo vnetno reakcijo v osrednjem živčevju. Predpostavil je, da je kopičenje železa v možganih posledica zožitve vratnih ven. In s preiskavami je stanje odkril pri kar 90 odstotkih testiranih bolnikov z multiplo sklerozo (tudi pri svoji ženi). Na podlagi tega je razvil hipotezo, po kateri multipla skleroza ni bolezen, temveč zgolj sindrom druge bolezni, to je kronične venske insuficience vratnih ven, ki jo je mogoče odpraviti z razmeroma preprostim operativnim posegom, vstavitvijo žilne opornice, ki bi preprečevala zožitev. Nekateri bolniki, na katerih je bil poseg že opravljen, poročajo, da se po njem simptomi bolezni pri njih niso več pojavili. Žena dr. Zambonija naj bi bila popolnoma »zdrava« že tri leta. Treba pa je vedeti, da lahko med posameznimi »napadi« (ali pravilneje »zagoni«) bolezni mine tudi več let.
Za multiplo sklerozo najpogosteje obolevajo ljudje med 20. in 40. letom. Ženske zbolijo pogosteje kot moški. Kot še pojasnjuje dr. Alenka Horvat Ledinek, vodja dejavnosti za multiplo sklerozo v ljubljanskem Kliničnem centru, obolevnost narašča z oddaljenostjo od ekvatorja, zelo pomembno vlogo pa imajo dedni dejavniki. V družinah z multiplo sklerozo je obolevnost za 10-50-krat večja v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Za boleznijo zbolita oba enojajčna dvojčka v 20-30 odstotkih, dvojajčna pa le v približno 2 odstotkih. Z raziskavami je bilo dokazano, da lahko ob genetski predispoziciji avtoimunski odziv sprožijo tudi virusi ali drugi agensi. Zato Horvat Ledinekova ob novici o morebitnem novem načinu zdravljenja opozarja: »Z opisano teorijo, ki vsekakor pomeni veliko revolucijo v razumevanju nastanka multiple skleroze, ne moremo razložiti vseh že znanih dejstev multiple skleroze, zagonov bolezni, povečano obolevnost z oddaljenostjo od ekvatorja ...« Poudarja, da bo za bolj gotove sklepe treba počakati na rezultate večje ra-ziskave, ki jo v sodelovanju z Zambonijem že izvajajo v ZDA in ki naj bi zajela večje število bolnikov in dala odgovor o prevalenci kronične možganske venske insuficience. Študija dr. Zambonija je namreč zajela zgolj 65 bolnikov, »in vsi si želimo dvojno slepo, randomizirano raziskavo, ki je že v teku.« Prve preliminarne rezultate raziskovalci pod vodstvom dr. Roberta Živadinova, ki je v svojih izjavah precej optimističen, pričakujejo v nekaj mesecih. »Mislim, da je trenutno prezgodaj reči, da je bolezen posledica motnje venskega obtoka v osrednjem živčevju,« pa pričakovanja umirja dr. Horvat Ledinekova. »Vsi bomo z odprtimi očmi in ušesi spremljali nadaljnje rezultate raziskav na tem področju.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.