Pred katarzo
To bo leto odločitev o tem, kakšne bodo izhodne strategije iz krize in kakšen razvojni model želimo. Ne gre za konec kapitalizma, temveč za iskanje njegove nove vsebine in podobe.
Napovedi na začetku leta so že več kot tri desetletja del ekonomske kulture. Kako bomo živeli v letu 2010, kaj nas čaka glede izhodnih poti iz krize, kdo naj prevzame krmilo novega ekonomskega razvojnega modela, ki bo okoljsko in socialno vzdržen? Toda sedanja kriza ima svoj življenjski cikel in bogastvo različnih podob, napovedna moč ekonomske vede pa je v kompleksnih in prelomnih obdobjih manjša od pričakovanj. Lanske napovedi v tem času so vse po vrsti grešile s pretiranim optimizmom, letošnje bodo morda postregle s pretirano previdnostjo glede iskanja rešitev. Leto 2010 pomeni nekakšno politično ekonomsko katarzo. To bo leto odločitev o tem, kakšne bodo izhodne strategije iz krize in kakšen razvojni model želimo. Ne gre za konec kapitalizma, temveč za iskanje njegove nove vsebine in podobe. In to je veliko zahtevnejše opravilo kot kratkoročna obramba pred kataklizmo globalne recesije v letu 2009.
Začnimo z dobrimi novicami. Večina držav, tudi EU in Slovenija, bo v tem letu izplavala iz normativno opredeljene recesije, toda rast bo na nizkih temeljih, okrevanje pa dolgotrajno. Večina evropskih držav bo ob povprečni ena- do dveodstotni rasti predkrizno raven BDP dosegla šele leta 2013 ali 2014. Poglejmo tri dokaze. Kriza bančnega sektorja v središču sedanje velike recesije je globlja, okrevanje pa kljub hitri in spektakularni reševalni akciji še vedno šibko. Število nesolventnih podjetij se bo povečevalo, banke bodo odpisovale slabe naložbe, kreditni krč zato zlepa ne bo popuščal. Na drugi strani svetovna trgovina in izvoz nista več gonilno kolo gospodarske rasti. Zmagovalci 2010 bodo države, ki jim bo uspelo povečati domače povpraševanje in potrošnjo, navkljub višji brezposelnosti in nižjim investicijam. Tretji problem rasti pomenijo tehnološki zastoj, nižja produktivnost in slabo obvladovanje stroškov. Leto 2009 so zaznamovale velike subvencije države, ki pa so bile namenjene potrošnji in ne tehnološkim prebojem. Informacijska revolucija se je izpela, nove zelene tehnologije pa nimajo pravih tehnoloških nastavkov, premalo je zasebnih pobud in tržnih interesov. Če seštejemo vse troje, je sklep na dlani. Leto 2010 bo postreglo s šibko rastjo na starih temeljih. Premalo za dejanski preboj krize, dovolj za upanje, da je najhujše za nami.
Izhodne strategije držav in podjetij opredeljujejo nekatere slabe novice. Razvite države so se znašle pred čermi dolgotrajne brezposelnosti, velikih proračunskih primanjkljajev in visokih javnih dolgov. V letu 2009 smo povsod reševali predvsem bančni svet, vlade so brez omahovanj pokrivale poslovne zablode menedžerjev. Letos bodo mnogi, tudi na ulicah, upravičeno zahtevali podobno brezkompromisno reševanje socialnih stisk ljudi. V sedanji krizi ne gre toliko za makroekonomska nesorazmerja, temveč za napačno presojo in ravnanje upravljavcev in voditeljev podjetij, bank ter držav. Dejansko bomo morali spremeniti kakovost upravljanja in vodenja kompleksnih sistemov, kar je pomembnejše od same lastninske strukture in stare mantre privatizacije in tržne liberalizacije. Leto 2010 bo čas iskanja novega socialno-tržnega modela, ki zahteva bolje delujoči kapitalizem z elementi socializma. Oboje namreč temelji na družbeni odgovornosti, partnerstvu in zaupanju, skrb za javno dobro pa je enako pomembno kot maksimiranje zasebnih interesov.
Izhodne razvojne strategije bodo v letu 2010 morale izhajati predvsem iz dolgoročnih nastavkov. To so ekonomske zahteve, ki jih bodo morali politiki dodobra razumeti, da bi bili prepričljivi na kratek rok. In tudi tukaj moramo biti pazljivi, kajti vsak korak lahko vodi v napačno smer. Sedanja deflacija ali ničelna inflacija lahko hitro zaide v inflacijsko spiralo, čiščenje bank lahko povzroča ponavljajoče se kreditne omejitve, fiskalne spodbude so že trčile v čeri zadolževanja in višjih davkov, brezposelnost zahteva drugačne pristope glede fleksibilnosti trga dela, v ospredje stopajo problemi energetske oskrbe in stroški energije, namesto potrošnika postaja »kralj« poslov obvladovanje gotovinskih tokov. Zato bo leto 2010 čas previdnih odločitev, kajti vsak napačen korak ekonomske in razvojne politike lahko sproži nevarne dolgoročne posledice in podaljšuje krizne razmere. Toda dosedanjo politiko preživetja iz leta 2009 mora nadomestiti strategija prestrukturiranja, sprememb in začetka nove razvojne paradigme.
Leto 2010 ne bo prineslo pravih zmagovalcev. EU je upehana od širitve in institucionalnih reform, zato se bo v letu 2010 soočila z novo politično ureditvijo. Za sedaj izgublja ekonomsko, politično in idejno pobudo. Edina prava rešitev za EU je, da svetu ponudi nove institucionalne rešitve socialne države ali pa preprosto nadaljuje z ohlapno širitvijo unije na Balkan in proti vzhodu. ZDA so v težavah zaradi omejene domače potrošnje, zamud pri fiskalnih spodbudah, dragih vojnih operacij in šibkih socialnih reform. Kitajska letos prehiteva Japonsko in postaja druga svetovna ekonomska velesila. Doživlja relativni vzpon, ker ima dovolj domačih rezerv v potrošnji in večjo centralizacijo upravljanja ter vodenja. Rusija bo 2010 zaokrožila svojo energetsko strategijo, ki jo vrača na svetovno prizorišče. Toda v marsičem jo na svetovnem trgu v skupini BRIK po uspešnosti nadomešča Indonezija. Podnebne spremembe pa že spreminjajo politično geografijo sveta. Velika, toda nepomembna Grenlandija postaja dober primer novih poslovnih priložnosti in političnih sprememb. Toda tudi v letu 2010 bo pomoč revnim pred reševanjem podnebnih sprememb, ki so slaba vest razvitih.
Leto 2010 bo posvečeno zeleni paradigmi razvoja. Most do nje pa vodi prek novih tehnologij, zasebnih pobud in pravičnejše delitve odgovornosti. Pred sedmimi leti je Robert Kagan razmerje EU in ZDA opisal z žensko moško metaforo Venere in Marsa, pred nami je skrivnostni Saturn velike Kitajske, ki se po 500 letih vrača v središče sveta. Leto 2010 je začetek novega iskanja drugačne razvojne paradigme. Leta 2009 smo spoznali svojo krhkost, 2010 moramo dojeti moč sprememb. Imamo dve desetletji časa za zasuk, od energije in tehnologije do drugačne in pravičnejše družbene ureditve. In ko boste utrujeni od kristalne krogle, prisluhnite Chopinovim klavirskim akordom. To bo ena prijetnejših letošnjih obletnic.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.