Urša Marn

 |  Mladina 2

Sprenevedanje zdravniške zbornice

Zdravniška zbornica se je delala neumno, zdaj pa zahteva imena študentov

Dekan Dušan Mramor (še) skriva imena

Dekan Dušan Mramor (še) skriva imena
© Borut Krajnc

Afera z množičnim izdajanjem domnevno lažnih zdravniških potrdil za podaljšanje absolventskega statusa dobiva nove razsežnosti. Zadevo preiskujeta komisija za preprečevanje korupcije in zdravniška zbornica. Prva zaradi suma domnevne korupcije, druga, da preveri pravilnost zdravniške obravnave. Protikorupcijska komisija je tako od ljubljanske, mariborske in primorske univerze zahtevala cel kup podatkov, med drugim podatke o zdravnikih, ki so izdali več potrdil, in razlogih za izdajo potrdil. Ker so na ljubljanski univerzi menili, da gre za osebne podatke, ki jih komisiji niso dolžni sporočiti, so se obrnili na informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, a doživeli hladno prho. Pirc Musarjeva je v uradnem mnenju zapisala, da so univerze zahtevane podatke dolžne poslati komisiji, saj imena zdravnikov niso varovani osebni podatki, podatki o razlogih za izdajo zdravniških potrdil pa ne omogočajo prepoznave posameznika, ki mu je bilo posamezno potrdilo izdano. Po besedah predsednika protikorupcijske komisije Draga Kosa za izpolnjevanje z zakonom predpisane definicije korupcije ni potrebno, da bi zdravniki z izdajanjem morebitnih lažnih potrdil dobili kakšno korist. Zadosti bi bilo že, da gre za lažna potrdila, od katerih bi imeli konkretno korist študenti, ki bi si z njimi podaljšali status.
Če se bo izkazalo, da so zdravniki potrdila izdajali na podlagi fiktivnih diagnoz, se bodo morali zagovarjati ne le pred komisijo, pač pa tudi pred zdravniško zbornico. Ta jih lahko disciplinira z začasnim ali celo trajnim odvzemom licence. Da bi pri zdravniški zbornici lahko raziskali primere domnevnih kršitev, je predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan dekana ljubljanske ekonomske fakultete Dušana Mramorja zaprosila za imena zdravnikov, ki so izdajali domnevno lažna potrdila, pa tudi imena študentov, ki so ta potrdila dobili, češ da bo zbornica le tako »v vsakem konkretnem primeru lahko preverila pravilnost zdravniške obravnave«. Tak preobrat v zavzetosti zbornice je presenetljiv. Še pred mesecem je zadevo gladko ignorirala. Spomnimo se, da je minister za visoko šolstvo Gregor Golobič zbornici decembra poslal pismo, v katerem ji je postavil več neprijetnih vprašanj, prijavil pa naj bi bil tudi eno od zdravnic, ki je menda izdajala domnevno lažna potrdila. Pričakovali bi, da bo zbornica takoj začela akcijo in zoper prijavljeno zdravnico odredila izredni strokovni nadzor, saj naj bi ji to možnost dajalo javno pooblastilo, ki ga je zbornici podelilo ministrstvo za zdravje. A nič od tega. Nasprotno. Golobiču so vehementno odgovorili, da ne gre za strokovno medicinsko vprašanje in da niso pristojni za presojo izdaje zdravniških potrdil.
Mramor imen zdravnikov in študentov zbornici še ni poslal, vprašanje je tudi, ali jih bo. Po mnenju Pirc Musarjeve ne zdravniška zbornica ne protikorupcijska komisija nimata pravice do podatkov o študentih. Vprašanje je tudi, ali zbornica o tej zadevi sploh lahko presoja, saj izdaja lažnih zdravniških potrdil ni isto kot zdravniška napaka.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.