14. 1. 2010 | Mladina 2
Ločevanje javne šole in religije
Novi pravilnik še v usklajevanju
Iskreno prijateljstvo med predstavniki države in cerkve
© Borut Krajnc
Ko smo konec lanskega septembra na ministrstvu za šolstvo in šport spraševali o podrobnejši urejenosti nošenja naglavnih rut in drugih verskih simbolov v javnih srednjih in osnovnih šolah, so odgovorili, da »predpisi s področja vzgoje in izobraževanja izkazovanja prepričanj učencev oziroma dijakov s simboli in oblačili neposredno ne urejajo ...« Zdaj ima ministrstvo že v rokah Strokovna izhodišča za razpravo o natančnejši določitvi odnosa/meje med javno šolo in religijo, na podlagi katerih bo nastal pravilnik, ki bo urejal ta vprašanja.
Izhodišča so napisali dr. Marjan Smrke, dr. Aleš Črnič in dr. Zdenko Kodelja, glede uporabe verskih simbolov med učenci in dijaki pa predvidevajo svobodo. Kar zadeva učitelje, so, nasprotno, dovoljeni samo »diskretni znaki/simboli katerekoli verske pripadnosti, ne pa markantni znaki/simboli, ki bi zelo vidno naznanjali povezavo posameznega učitelja ali učiteljice z eno izmed verskih skupnosti. Enako glede obleke.« Učitelj v javni šoli tako ne more nositi islamske rute, redovniškega oblačila ali česa podobnega. Glede verskih simbolov v učilnicah javnih šol izhodišča predvidevajo popolno prepoved vseh verskih simbolov, ti so dovoljeni le izjemoma kot demonstracijsko gradivo v pedagoškem procesu, recimo pri predmetu verstva in etika. Izhodišča sledijo razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je odločilo, da je pristnost križa na stenah učilnic v italijanskih javnih šolah kršitev dveh človekovih pravic: pravice staršev, da vzgajajo otroke v skladu s svojim religioznim ali filozofskim prepričanjem, in pravice učencev do verske svobode.
Izhodišča omenjajo tudi situacije, ko verouk poteka v prostorih javnih šol, kadar naj župnija ne bi imela primernih prostorov ali naj bi bili ti na preveč odmaknjeni lokaciji. »V izjemnih primerih, ko poteka verouk v šolskih prostorih, je to nujno potrebno urediti z najemno pogodbo za prostor, saj je le tako zagotovljena ločenost države in religije,« predlagajo pisci, govorijo pa o izjemnih primerih. Nenavadna izjemnost, saj se po zadnjih podatkih verouk de facto poučuje že na kar 56 osnovnih šolah, najemnino za prostore pa plačuje le petina župnij.
Pisci izhodišč so zavzeli tudi stališče do blagoslavljanja javnih šol, ki ga je pred dnevi že javno povzel direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič. »Blagoslovitve javnošolskih objektov (s strani katerekoli cerkve) bi bile izraz istovetenja države in (ene) religije/cerkve in v nasprotju z duhom ustave in 72. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,« piše v izhodiščih. Omenjeni člen že zdaj prepoveduje konfesionalno dejavnost, kamor eksplicitno uvršča tudi organizirane religiozne obrede, med te pa gotovo sodi obred blagoslavljanja. Zato pisci izhodišč ugotavljajo, da »blagoslovitve javnošolskih objektov ne morejo biti dovoljene«. Ministrstvo je zdaj izhodišča poslalo komisiji za dialog z verskimi skupnostmi in uradu za verske skupnosti. Šolski minister Igor Lukšič pravi, da bi urad zdaj moral pripraviti predlog pravil (glede blagoslavljanja objektov v poštev pridejo tudi drugi objekti v lasti države in lokalnih skupnosti) in ga poslati komisiji, ta pa naj bi ga uskladila z verskimi skupnostmi. Kakšen bo končni rezultat, bomo še videli.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.