Multidisciplinarni aktivizem
Larisa Mann alias DJ Ripley v Socialnem centru Rog
DJ Ripley so v domačem San Franciscu razglasili za najboljšo plesno DJ-ejko, a tokrat ni prinesla kakšnih presežkov
© Miha Fras
Že tradicionalno ponovoletno pomanjkanje (zanimivih) koncertov je tokrat prekinil obisk sanfranciške glasbene poznavalke Larise Mann alias DJ Ripley. Pravzaprav niti ni šlo za običajen glasbeni dogodek. Pomemben del njenega gostovanja v Socialnem centru Rog je bilo tudi predavanje na temo jamajških soundsystemov in njihove vpetosti v širši družbeni kontekst. Kot podiplomska raziskovalka je Mannova zapuščino te tradicije spoznala v njenem matičnem okolju, prisluhniti izkušnjam o menda nič kaj rožnati podobi sodobne jamajške glasbe iz prve roke pa je pač stvar, ki je ne gre zamuditi. Domovina rastafarijanstva je v preteklosti vendarle dala muzike, na katerih že trideset let sloni velik del popularne glasbene produkcije, del te pa je aktivistka minulo soboto predstavila v krajšem, (pol)pasivnem glasbenem izboru.
Dasiravno so jo v domačem San Franciscu razglasili za najboljšo plesno DJ-ejko in se je v preteklosti menda pojavljala ob boku nekaterih najvidnejših ustvarjalcev sodobnih (basovskih) plesnih muzik, njeno tokratno upravljanje gramofonov ni prineslo kakšnih presežkov. To pa niti ni zmotilo prisotnih, ki jih je bolj kot forma in tehnične umetelnosti očitno zanimala vsebina, torej izbor muzike. DJ Ripley svoje sete sestavlja žanrsko široko. Loti se praks, kot je trenutno - z izjemo Slovenije in še kakšnega do trendov nenaklonjenega okolja - aktualen kuduro, pa njemu soroden baile funk, dubstep, garage, rep, breakcore, jungle, dub in še kopica najrazličnejših sorodnih odvodov. Tisti najočitnejši skupni imenovalec vsem je seveda bas, bolj pa je očem povprečnega glasbenega potrošnika skrito dejstvo, da so vse prakse potomke jamajških soundsystemov. In ker gre v večini primerov za prakse, nastale v getih, že same po sebi odpirajo neko širšo družbeno perspektivo, to pa je eden tistih fenomenov, ki zanimajo Mannovo. Glasba ni več zgolj le glasba, pač pa postane gibanje, ki združi in aktivira pripadnike marginalnih skupin. Seveda le do trenutka, ko te vsebine pograbi mainstream. A to je pravilo že vse od pojava popularne glasbe.
In kdaj lahko na Jamajki pričakujemo novega markantnega naslednika soundsystemov? Po mnenju Mannove še ne kmalu. Ena od težav je že do tovrstnih muzik menda nenaklonjena politika, še večje zlo pa je bojda prevelik vpliv severnoameriške r’n’b produkcije na tamkajšnje glasbenike. A tu seveda ne gre spregledati dejstva, da so jamajški soundsystemi zrasli prav na severnoameriškem rhythm and bluesu. Razlika je le ta, da je bila ta glasba pred sedemdesetimi leti inspirativna, danes pa predstavlja tisto najbolj instantno, potrošniško kategorijo. Ker pa tudi tu velja zakonitost ciklov, nad karibskimi muzikami seveda še ne gre potegniti črte.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.