Staš Zgonik

 |  Mladina 3

Umetni otok, 3. del

Tokrat ga želijo zgraditi pred Koprom

V Ljubljani pa bomo gradili najvišji nebotičnik na svetu ...

V Ljubljani pa bomo gradili najvišji nebotičnik na svetu ...

Koprska občina ima za leto 2010 velikopotezne načrte. Poleg dokončanja pokritega bazenskega kompleksa in prenove nogometnega stadiona se je odločila na območju med Koprom in Žusterno urediti do kopalcev prijazno plažo. Osem milijonov evrov vreden projekt vključuje zasutje 40-metrskega pasu morja ob Semedelski cesti in gradnjo 600-metrskega valobrana. Največ prahu je vsekakor dvignila zamisel, da bi ob koprskem pomolu zgradili prvi slovenski umetni otok. Res je, to je že tretja zamisel za umetni otok v slovenskem morju. Od zamisli za otok (v obliki delfina), ki ga je v okviru vseslovenskih razvojnih projektov posvojila Janševa vlada, pa do letošnjih vnovičnih namigov o gradnji otoka pred Izolo. Zdaj koprska občina po zgledu dubajskega hotela Burdž al Arab razmišlja o umetnem otoku s 140-metrsko stolpnico s hotelom in z apartmaji. Ob tem poudarjajo, da bo veliko odvisno od pripravljenosti države, saj bi ta morala dati vsa potrebna dovoljenja. Na občino smo se obrnili z vprašanji o podrobnostih predlaganega projekta, vendar so povedali, da zaradi negativnega poročanja drugih medijev po novem ne dajejo izjav. Na ministrstvu za okolje so z načrti seznanjeni, za kaj več pa morajo počakati na občinski prostorski načrt, na podlagi katerega se bodo lahko do projekta vsebinsko opredelili.
Za mnenje smo zaprosili vodjo Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Vlada Malačiča, a je dejal, da o konkretnem projektu ne more govoriti, ker z njim ni podrobneje seznanjen. Na splošno pa ugotavlja, da se nikoli ne zgodi, da bi kdo žrtvoval 'svoj' del kopenskega ozemlja za to, da bi tako povečal morski prostor. Vedno je ravno nasprotno. »Danes je namesto umetnih otočij v tistih delih sveta, kjer dajo kaj na vplive dejavnosti človeka na morsko okolje, veliko bolj v praksi izvedba podvodnih grebenov v delih morja, ki so osiromašeni zaradi preteklih dejavnosti. Tako se pod strokovnim vodstvom in nadzorom rabe lahko obremenjeni del morja izboljša. To se mi zdi realno, izvedljivo in tudi koristno za okolje.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.