Čedalje dražja starost
Dolgotrajno oskrbo starih in nemočnih naj bi financirali z novo prispevno stopnjo, dodatnim proračunskim denarjem in višjim plačilom neposredno iz žepa državljanov. To pa pomeni, da nas bo starost stala precej več kot danes.
Praznovanje 101. rojstnega dne v centru starejših Trnovo
© Borut Krajnc
Sodobna družba ima dve veliki nadlogi: globalizacijo in staranje prebivalstva. Delež starejših od 60 let na svetovni ravni narašča hitreje od katerekoli druge starostne skupine. Zaradi upadanja rodnosti in podaljševanja življenjske dobe bodo starejši od 60 let čez 15 let predstavljali tretjino celotnega prebivalstva na Japonskem, v Nemčiji in Italiji, tesno pa jim bodo sledile druge evropske države. Slovenija tu ni izjema. Nasprotno. Pričakovana življenjska doba se je v obdobju od 1980 do 2007 podaljšala za sedem let. Še posebej hitro narašča delež najstarejšega prebivalstva. »V zadnjih treh letih se je skupina starejših od 80 let povečala kar za 23 odstotkov,« opozarja Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Po zadnjih demografskih projekcijah se bo število starejših od 65 let do leta 2020 v primerjavi z letom 2008 povečalo za 94.900 prebivalcev, skupina starejših od 80 let pa v istem obdobju za 40.100 prebivalcev. Če je danes v Sloveniji 80 tisoč starejših od 80 let, jih bo čez dvajset let že 135 tisoč!
S starostjo dramatično narašča potreba po dolgotrajni oskrbi, tako da v evropskih državah kar tretjina vseh starejših od 80 let potrebuje redno pomoč. To seveda pomeni, da bo treba dolgotrajni oskrbi namenjati več denarja, saj bo dostop do pomoči samo tako mogoče pravično zagotoviti vsem, ki jo potrebujejo. Lepa starost namreč ni to, da je danes več tisoč starostnikov v Sloveniji brez kakršnekoli formalne oblike dolgotrajne oskrbe: da nimajo postelje v domu, da niso deležni pomoči na domu in da ne dobivajo niti dodatka za pomoč in postrežbo. Še posebej težko je starim ljudem, ki so tako bolni, da ne zmorejo skrbeti zase, svojcev nimajo, v bolnišnicah pa ne morejo ostati, ker so zdravniki zanje naredili vse, kar so lahko. Za tiste, ki bi po bolnišničnem zdravljenju potrebovali še dodatno zdravstveno nego, v Sloveniji sicer obstajajo tri negovalne bolnišnice, pa tudi nekaj negovalnih oddelkov po splošnih bolnišnicah, toda težava je, da so postelje nenehno zasedene. V bolnišnici Sežana je čakalna doba za sprejem na podaljšano bolnišnično zdravljenje tri tedne, nihče v tej državi pa ne zna povedati, kam naj se star človek zateče, če doma nima nikogar, ki bi ga negoval. Vse te ljudi je država pustila na cedilu in čas je, da se jim krivica popravi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Več pravic za družinske pomočnike
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.