Manipulator / Simoniti in Blejski otok
Policija je svoje opravila, tožilci še razmišljajo
Borut Mekina
MLADINA, št. 5, 4. 2. 2010
Minilo je že skoraj leto in pol, odkar je Mladina »zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic« ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlagala kazenski pregon bivšega kulturnega ministra Vaska Simonitija zaradi primera Blejski otok.
Kot je bilo očitno, je Simoniti pri podpisu sporazuma z ljubljansko nadškofijo navajal netočna dejstva. Trdil je, da gre za poravnavo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, čeprav strasbourško sodišče tožbe sploh še ni prejelo. Poleg tega je v sporazumu zapisano, da je sklenjen z namenom, da bi zaprli vprašanje denacionalizacije, čeprav ga je pred tem precej neprepustno zaprlo že ustavno sodišče.
Kaj se torej dogaja s primerom? Z ljubljanskega okrožnega tožilstva je okrožna državna tožilka Tamara Gregorčič sporočila, da so konec leta 2009 zahtevali dopolnitev ovadbe pri ljubljanski policijski upravi, pri sektorju kriminalistične policije. Tam so kriminalisti do oktobra v skladu s 148. členom zakona o kazenskem postopku opravljali preiskovalna dejanja - »odkrivali in zavarovali so sledove kaznivega dejanja ter predmete, ki utegnejo biti dokaz, zbirali so vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka«, zbrano dokumentacijo pa so poslali tožilstvu.
Tožilstvo torej že od novembra 2009 razpolaga s policijsko dokumentacijo zadeve, vendar do danes tožilska odločitev še ni bila sprejeta, je pojasnila Gregorčičeva. Mimogrede, ljubljansko okrožno tožilstvo je potrebovalo »zgolj« devet mesecev za tožilsko odločitev v primeru bivšega predsednika vlade Janeza Janše, ki je tožilcem predlagal kazenski pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda. V primeru Mladine in ministra Simonitija pa teče že 15. mesec. Očitno je primer bolj zapleten od zadeve Patria.
Medtem se v tožbi države proti RKC slednja ni želela pobotati, zato je proces na sodišču. Država želi torej ugotoviti ničnost sporazuma, ki ga je nekoč podpisal Simoniti.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Borut Mekina
MLADINA, št. 5, 4. 2. 2010
Minilo je že skoraj leto in pol, odkar je Mladina »zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic« ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlagala kazenski pregon bivšega kulturnega ministra Vaska Simonitija zaradi primera Blejski otok.
Kot je bilo očitno, je Simoniti pri podpisu sporazuma z ljubljansko nadškofijo navajal netočna dejstva. Trdil je, da gre za poravnavo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, čeprav strasbourško sodišče tožbe sploh še ni prejelo. Poleg tega je v sporazumu zapisano, da je sklenjen z namenom, da bi zaprli vprašanje denacionalizacije, čeprav ga je pred tem precej neprepustno zaprlo že ustavno sodišče.
Kaj se torej dogaja s primerom? Z ljubljanskega okrožnega tožilstva je okrožna državna tožilka Tamara Gregorčič sporočila, da so konec leta 2009 zahtevali dopolnitev ovadbe pri ljubljanski policijski upravi, pri sektorju kriminalistične policije. Tam so kriminalisti do oktobra v skladu s 148. členom zakona o kazenskem postopku opravljali preiskovalna dejanja - »odkrivali in zavarovali so sledove kaznivega dejanja ter predmete, ki utegnejo biti dokaz, zbirali so vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka«, zbrano dokumentacijo pa so poslali tožilstvu.
Tožilstvo torej že od novembra 2009 razpolaga s policijsko dokumentacijo zadeve, vendar do danes tožilska odločitev še ni bila sprejeta, je pojasnila Gregorčičeva. Mimogrede, ljubljansko okrožno tožilstvo je potrebovalo »zgolj« devet mesecev za tožilsko odločitev v primeru bivšega predsednika vlade Janeza Janše, ki je tožilcem predlagal kazenski pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda. V primeru Mladine in ministra Simonitija pa teče že 15. mesec. Očitno je primer bolj zapleten od zadeve Patria.
Medtem se v tožbi države proti RKC slednja ni želela pobotati, zato je proces na sodišču. Država želi torej ugotoviti ničnost sporazuma, ki ga je nekoč podpisal Simoniti.