4. 2. 2010 | Mladina 5
Hudo ugleden mož
Je Janšev ugled res vreden desetkrat več od spolne nedotakljivosti mladoletnice?
Janša na dan, ko so ga zaslišali Finci
© Matej Povše / Dnevnik
Pred časom je nekdanji višji tožilec Boštjan Penko vložil odškodninsko tožbo v višini 100 tisoč evrov zoper nekdanji rumeni časnik Direkt zaradi nekaj objavljenih člankov, sodišče pa mu je prisodilo 10 tisoč evrov odškodnine. Pred dnevi se je začelo sojenje v prvem primeru odškodninskega zahtevka zoper RKC, v katerem žrtev domnevnega pedofilskega duhovnika za posledice spolnih napadov od cerkve zahteva 140 tisoč evrov. Janez Janša pa je vložil odškodninsko tožbo zoper avtorja oddaje Resnica o Patrii Magnusa Berglunda in dva gosta v oddaji in z njo zahteva 1,5 milijona evrov. V čem so Janševe bolečine vredne petnajstkrat več od Penkovih in desetkrat več od bolečin mladoletne žrtve spolnega napada?
Ker je Janša za takso ob vložitvi tožbe plačal več, kot je Penko dobil dosojene odškodnine, smo razloge za visok tožbeni zahtevek skušali poiskati v obrazložitvi Janševe tožbe. Teorija kazenskega prava namreč pravi, da je pri kaznivih dejanjih posega v čast in dobro ime treba upoštevati objektivna merila, ne subjektivnih. Da se torej presoja dejanje kot tako, ne glede na dejanske posledice za posameznika. Upoštevanje teh pa pride v poštev pri kasnejših odškodninskih zahtevkih. Odškodnina se torej utemeljuje, odmerja in dosoja samo glede na to, koliko je oškodovanec dejansko trpel škodljive posledice. A zanimivo, v tožbi nismo našli utemeljitve višine zneska. Nič ne piše o tem, da je Janša zaradi Berglundove oddaje, ki mu je okrnila čast in dobro ime, ostal brez službe, ali brez napredovanja, ali brez vodstvene funkcije v stranki, ali ga je zapustila življenjska sopotnica, ali pa odtlej moči posteljo ... Teh posledic v praksi Janša ni čutil, njegov ugled ni bil zelo okrnjen, ne doma in ne po svetu. SDS je namreč pod njegovim vodstvom izboljšala volilni izid izpred štirih let, takoj po volitvah pa naj bi Janši ponujali visoke vodstvene položaje (celo položaj generalnega sekretarja zveze Nato).
Janša pravi, da je tožbo vložil na novomeškem sodišču, ker imajo tam najmanj sodnih zaostankov. Prav v zvezi s hitrostjo postopka pa se postavlja naslednje pomembno vprašanje, ki bi si ga morala postaviti že generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki tako forsira obtožbo Berglunda v kazenskem postopku. Kako naj tožilec sploh sestavi obtožni akt zoper finskega novinarja, če pa bodo dokazi o resničnosti ali izmišljenosti novinarjevih trditev dostopni šele po pravnomočnem sodnem epilogu za slovenske osumljence v aferi Patria, med katerimi je tudi Janša? Kako lahko sodnik Berglunda obsodi za kaznivo dejanje, dokler ne ve, ali je Janša res prejel podkupnino ali ne? In navsezadnje, kako naj potem novomeško sodišče Janši prisodi odškodnino za okrnjeni ugled, če pa se ne ve, ali so bile novinarjeve navedbe res neresnične?
Če bo Berglund obsojen v kazenskem postopku, bo imelo potem sodišče v civilnem postopku otročje lahko nalogo, da Janši določi le še višino odškodnine. Če kazenske obsodbe ne bo, odškodnina v civilnem postopku še ni avtomatično izključena, bo pa sodišče lahko vsaj odločalo na podlagi vseh znanih dejstev. Očitno je Janševa tožba bolj političen akt in oblika pritiska kot pa resno pravno dejanje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.