8. 4. 2010 | Mladina 14 | Politika
Beli človek, črno srce
Se bo zaradi umora vodje skrajne desnice Eugena Terre’blanchea v Južnoafriški republiki znova razplamtelo medrasno nasilje?
Minulo soboto sta temnopolta mladeniča brutalno pretepla in umorila vodjo skrajne neonacistične organizacije Eugena Terre'blanchea. 69-letnika naj bi presenetila med dremežem na njegovem posestvu in ga, menda zaradi neizplačane plače, pokončala z mačetama. Privrženci Terre'blanchea so že naslednji dan napovedali vojno temnopoltemu delu prebivalstva. »Njegova smrt pomeni napoved vojne temnopolte skupnosti svetlopoltim v Južnoafriški republiki,« je dejal eden od Terre'blancheevih sodelavcev Andree Visagie: »Mnogi posamezniki so že pozvali k maščevanju za njegovo smrt in grozili, da bodo začeli netiti nasilje.« Ozračje je tako razgreto, da je moral posredovati predsednik države Jacob Zuma, ki je privržence neonacističnega gibanja pozval k umiritvi, kajti »Južnoafričani ne bodo dovolili, da bi provokatorji izkoristili ta dogodek in začeli razpihovati rasno nestrpnost. Umor Terre'blanchea je treba obsoditi, ne glede na to, kako njegovi morilci upravičujejo svoje dejanje. Nikakršne pravice niso imeli vzeti človeku življenja.«
Eugene Terre'blanche je bil potomec francoskih priseljencev v 18. stoletju, nekdaj uslužbenec južnoafriške policije in že od mladosti zagovornik in aktiven borec za apartheid, torej rasno segregacijo, ki jo je leta 1948 uzakonila Južnoafriška republika. Že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je nasprotoval, kot je dejal sam, »liberalnim politikam« tedanjega južnoafriškega premiera Johna Vorsterja in kandidiral tudi na volitvah na listi Nacionalne stranke Herstigte, vendar mu ni uspelo. Precej več »uspeha« je beležil s svojim gibanjem, Afrikaner Weerstandsbeweging (AWB), ki ga je ustanovil leta 1973 in ga opremil s svastikam podobnimi simboli in neonacističnimi himnami. V najboljših letih je imelo gibanje 70.000 pripadnikov, večinoma iz podeželskih krajev na severu države. V začetku devetdesetih, ko je ideologija apartheida začela usihati, je grozil z državljansko vojno tedanjemu predsedniku republike de Klerku, če bi predal oblast Nelsonu Mandeli in Afriškemu narodnemu kongresu. Vse do leta 1994, ko je Mandela postal na prvih splošnih volitvah novi predsednik, je organiziral teroristične napade in netil nasilje, da bi oviral pogajanja. Štiri leta pozneje je pred državno komisijo za spravo priznal »politično in moralno odgovornost« za bombne napade v letu 1994, s katerimi je nameraval preprečiti volitve. V njih je umrlo 21 ljudi in bilo na stotine ranjenih. Leta 2001 so ga oblasti obsodile na šest let zaporne kazni, ker je napadel delavca na bencinski črpalki in poskušal ubiti varnostnika. Odsedel je tri leta in na spletni strani AWB pojasnil, da so sojenje proti njemu »režirali črna vlada in levičarski mediji«.
Njegov umor se je zgodil v času, ko se krepijo rasne napetosti med prebivalstvom Južnoafriške republike. Mladi voditelj vladajoče stranke Afriški narodni kongres Julius Malema je dvignil veliko prahu, ko je pred umorom na zborovanju pel pesem »Kill the boer« (boer je slabšalni izraz za belca v JAR). Organizacije civilne družbe opozarjajo, da je bilo od konca apartheida umorjenih 3000 svetlopoltih kmetov, Malemo pa obtožujejo za rasno nestrpnost.
Sedanje konfliktne razmere v JAR niso posledica le napetosti med rasama, ampak predvsem gospodarske in socialne stiske, v kateri se je znašla država. Prizadela je seveda tudi svetlopolte, saj je med tremi in pol milijoni svetlopoltih, ki živijo v državi, vse več revnih. Po ukinitvi apartheida se je brezposelnost med njimi povečala za sto odstotkov, vendar je še zmeraj le 10-odstotna, kar je v primerjavi s temnopoltimi, kjer beležijo 50-odstotno brezposelnost, razmeroma skromno. Medrasna nestrpnost je sicer problem, vendar postaja hujša težava dejstvo, da državo zapuščajo najsposobnejši ljudje obeh ras. V tem kontekstu bo, če ne bo vladi JAR uspelo ustaviti odseljevanja, še težje uveljavljati politiko sožitja med obema rasama, ki se je po odpravi apartheida že kazala kot uspešna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.