8. 4. 2010 | Mladina 14 | Ekonomija
Potrošniškega semaforja ne bo?
Poslanci evropskega parlamenta bodo maja na plenarnem zasedanju odločali o novih predpisih za označevanje živil
Preveč podatkov o kakovosti, neoporečnosti in hranilni vrednosti?
© Borut Peterlin
Živilska industrija na leto da na trg 30 tisoč novih izdelkov, kar je približno 600 na teden. Seveda proizvajalci na etiketah potrošniku zagotavljajo, da so ti izdelki zdravi in varni, na njih je polno raznih znakov za kakovost, dokazil o neoporečnosti, podatkov o hranilni vrednosti. Toda teh podatkov potrošnik večinoma ne razume, na etiketi je navedenih preveč informacij, zato so nepregledne.
Poslanci evropskega parlamenta bodo maja na plenarnem zasedanju odločali o novih predpisih za označevanje živil. Kot kaže, potrošniškim organizacijam, v imenu katerih v evropskem parlamentu lobira evropska zveza potrošnikov Beuc, ne bo uspelo prepričati poslancev, da bi glasovali za obvezno uvedbo tako imenovanega semaforja, ki se ga živilska industrija krčevito brani in lobira proti. Ta sistem že uporabljajo Britanci, njegovo bistvo pa je, da je z zeleno, rumeno in rdečo barvo označena vsebnost količine sladkorja, maščob in soli.
Vodja odnosov z javnostmi Mateja Videčnik pojasnjuje, da Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) semafor podpira, enako kot potrošniške organizacije v Nemčiji in skandinavskih državah. Delno ga podpirajo tudi Francozi. ZPS slovenske poslance v evropskem parlamentu sproti obvešča o svojih stališčih. Strokovnjakinja ZPS s področja prehrane in trajnostne potrošnje jih je takoj, ko so začeli mandat, obvestila o uredbi o informiranju potrošnikov o živilih in prehranskih izdelkih (označevanje živil na splošno in označevanje prehranskih vrednosti).
V Veliki Britaniji so po uvedbi semaforja nekateri proizvajalci živila, ki so prej dobila rdečo barvo, izboljšali, da jih je zdaj mogoče označiti z oranžno, potrošniki pa tista živila, ki so označena z rdečo barvo, še zmeraj kupujejo, pojasnjuje Videčnikova. Vedo namreč, da rdeča ne pomeni, da živilo ni užitno, ampak pomeni, da ga je priporočljivo jesti le enkrat ali dvakrat na mesec, ker vsebuje veliko maščobe, soli ali sladkorja. Oranžna pomeni, da je takšno živilo priporočljivo jesti enkrat ali dvakrat na teden, ker vsebuje srednjo količino maščobe, soli ali sladkorja. Zelena barva pa pomeni, da je živilo priporočljivo jesti vsak dan. Ne glede na to, kaj bodo odločili evropski poslanci, bi Slovenija lahko po zgledu Britancev predpisala obvezno označevanje živil po sistemu semaforja.
Živilsko panogo v svetu obvladujejo nadnacionalke Nestle (Maggi, Herta, Kitkat), Unilever (Rama, Knorr), Kraft (Milka, Miracoli, Philadelphia) in Danone (Actimel, Activia, Frucht-zwerge). Njihova instantna živila poskrbijo, da se potrošniki odvadijo kuhati, njihovi razi-skovalci v laboratorijih pa, da je proizvodnja živil vedno cenejša, opozarjajo v potrošniških organizacijah. Živilsko industrijo dopolnjuje industrija arom, ki na leto ustvari 10 milijard evrov prometa.
V EU je dovoljeno uporabljati 2700 različnih arom in 316 različnih konzervansov in snovi za stabilizacijo, ki so na etiketah označene z E. Enako sintetično snov za vonj po limoni, kot jo uporabljajo živilska podjetja, pogosto najdemo recimo tudi v čistilu za stranišče. Tudi naravne arome so pogosto ponarejene. Aromo vanilje recimo pridobivajo iz lesnih odpadkov papirne industrije, posamezne sestavine jagodne arome pa iz lesenih ostružkov, opozarjajo v potrošniških organizacijah.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.