14. 4. 2010 | Mladina 14
Suša v vodnem skladu
Elektrarne pomembnejše od poplavne varnosti?
Poplavljanje spodnje Save
© Blaž Šunta
Gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi poteka počasneje, kot bi si želeli. Pri hidroelektrarni Krško je energetski del že tako rekoč zgrajen, akumulacijskega bazena pa ni od nikoder. Za to naj bi bilo krivo ministrstvo za okolje in prostor, ki zavira financiranje gradnje akumulacijskega bazena iz vodnega sklada, čeprav bi moralo glede na veljavno zakonodajo in vladne sklepe ta sredstva prednostno nameniti prav za urejanje infrastrukture na območju spodnje Save. Na to je v okviru poslanskih pobud in vprašanj na zadnji seji državnega zbora opozoril poslanec SDS Andrej Vizjak: »Namesto da bi ministrstvo za okolje in prostor, ki je pooblaščenec vlade za ta projekt, projekt pospešilo, podpiralo, je pravzaprav zaradi tega ministrstva projekt v celoti zastal.«
Vendar obstaja še druga plat zgodbe. V vodni sklad se na leto iz plačil za dodeljene vodne pravice steče približno 25 milijonov evrov, večino denarja naj bi namenili za gradnjo vodne infrastrukture, približno 2 milijona na leto porabijo za delovanje Inštituta za vode. Kot je v državnem zboru povedal okoljski minister Roko Žarnić, je od preostalih 23 milijonov kar 13 milijonov evrov namenjenih za ureditev območja spodnje Save, le 10 milijonov pa za vse druge projekte. Pa območje spodnje Save med Boštanjem in Krškim sploh ne sodi med najbolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji. Dodaten problem pomanjkanja denarja v vodnem skladu je nezmožnost državnega sofinanciranja projektov iz strukturnih skladov EU. V operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture do leta 2015 je za programe zagotavljanja poplavne varnosti in izboljšanja oskrbe s pitno vodo v Sloveniji predvidenih skoraj 200 milijonov evrov, ki naj bi jih zagotovili prav iz vodnega sklada. EU naj bi temu znesku dodala 100 milijonov evrov.
Po mnenju direktorice Inštituta za vode dr. Lidije Globevnik so se tudi zaradi preusmerjanja denarja vodnega sklada v projekte na spodnji Savi razmere na drugih vodah precej poslabšale. »Potrebne so investicije tudi drugod in ne le na reki Savi.« Ureditev vodne infrastrukture na spodnji Savi bi bila po njenem mnenju brez gradnje hidroelektrarn finančno precej manj zahtevna in bolj sonaravna. Ob tem poudarja, da je gradnja hidroelektrarn gospodarska, ne pa okoljska investicija. In prav v tem je težava, da je vodna infrastruktura v tem primeru opredeljena preveč na široko. Akumulacijski bazen je navsezadnje bolj energetska kot pa vodna infrastruktura.
Ministrstvo za okolje zaradi naštetih težav poziva k spremembi zakonodaje, ki bo omejila izčrpavanje vodnega sklada za namene gradnje hidroelektrarn. Pozivom k spremembi sta se pridružila še parlamentarni odbor za okolje, ki je vladi naložil preučitev ustreznosti porabe sredstev vodnega sklada in razmislek o ustreznosti s tem povezane zakonodaje, iz sicer drugih razlogov pa tudi računsko sodišče, ki zahteva ustavno presojo nekaterih zakonskih določb v zvezi z gradnjo elektrarn na spodnji Savi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.