8. 4. 2010 | Mladina 14 | Politika
Res je dovolj občin
Zakaj se malodane vsi vedno znova strinjajo, da je občin dovolj, in kako to, da vsak na to pozabi, ko ima možnost ustanoviti kakšno novo
Dr. Božo Grafenauer, strokovnjak za javno upravo, nekdanji minister za lokalno samoupravo
© Marko Pigac
Načeloma sem naklonjen vsaki vladi (koaliciji) in ji želim uspešno delo - ne zaradi nje, temveč zaradi sebe, svojih sorodnikov, prijateljev, sodržavljanov. Če dela dobro za nas, bo to dobro tudi zanjo, saj bo imela več možnosti, da ji bomo volivci podelili še en mandat. Načeloma pa sem zmeraj tudi na strani opozicije - ne zaradi nje, temveč zaradi dejstva, da lahko oblast zlorabljajo tisti, ki jo imajo, in ne tisti, ki jo lahko in morajo predvsem nadzirati.
Državni zbor je prejšnji mesec odločil o ustanovitvi dveh novih občin - občine Ankaran in občine Mirna. Drugače od vročih političnih razprav in medijskega odziva, ki spremlja postopke ustanovitve občine Ankaran (gre za specifično problematiko, ki je povezana tudi z več odločbami ustavnega sodišča; zaradi izrazitega političnega naboja lahko pričakujemo celo vrsto postopkov - glede veta, referendumov ...), so bili razprave in postopki glede drugih predlogov za ustanovitev občin nekako v ozadju. Ravno dogajanje v zvezi s temi predlogi pa razgalja delovanje sedanje vladajoče koalicije. Kaže namreč na to, kakšen odnos ima do uresničevanja načel pravne države in enakosti pred zakonom; kako spoštuje zapisano v svoji koalicijski pogodbi; kako upošteva odločitve in predloge svoje lastne vlade; kako lahkotno govori eno, dela pa drugo; kako ji sploh nič ni do lastne verodostojnosti in spodobnosti; kako so v ospredju vsakokratnega ravnanja ozki trenutni politični interesi ...
Zelo mogoče, da gre za pretirane trditve, saj vendar »neki« postopek ustanavljanja občin (katerega rezultat sta bili »samo« dve novi občini) ne more odsevati vsega navedenega. Pa poglejmo nekatere (zdravorazumske in pravne) argumente za navedene trditve.
Med pogoji za ustanovitev občin zakon predpisuje, da mora imeti občina najmanj 5000 prebivalcev, zaradi geografskih, obmejnih, narodnostnih, zgodovinskih ali gospodarskih razlogov pa se lahko izjemoma ustanovi občina z manj prebivalci, vendar (po veljavni zakonodaji) ne z manj kot 2000 prebivalci. V praksi odločanja državnega zbora v preteklosti je izjema pravzaprav postala pravilo, tako da ima več kot polovica naših občin manj kot 5000 prebivalcev. Po vloženih predlogih upravičenih predlagateljev (poslancev ...) državni zbor najprej ugotovi, katera predlagana območja izpolnjujejo pogoje za ustanovitev nove občine, in na teh območjih razpiše referendum, izid tega pa nato praviloma upošteva in sprejme zakon o ustanovitvi konkretnih občin.
Sedanja vladajoča koalicija je v koalicijsko pogodbo med drugim zapisala, da smo z reformo lokalne samouprave v Sloveniji marsikje prišli od prevelikih občin k močno osiromašenim in premajhnim občinam in da »se moramo izogniti napakam in nedoslednostim, ki so se zgodile pri ustanavljanju občin«. Tudi v drugem gradivu (z volilnimi programi vred) in nastopih koalicijski poslanci pogosto razglašajo, kako ne smemo ustanoviti niti ene majhne občine več. Glede tega so bili še posebej zanimivi, saj so isti dan, ko so ustanovili dve novi majhni občini, razlagali, da imamo občin preveč in da je pa zdaj res nujno sprejeti zakonodajo o združitvi sedanjih občin. Gre za zelo podoben postopek kot pri predlogu koalicijskih poslancev, da se uzakoni nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Ta predlog seveda ni uspel, ker so se koalicijski poslanci »z zamikom« spomnili, da bi s tem »prizadeli« interes nekaterih svojih poslanskih kolegov oziroma posegli vanj. Lepo pa je bilo slišati vrsto (utemeljenih) predlogov za tako rešitev, še posebej pa tudi odločne besede predsednika vlade, da bo pa sedaj on vzel te stvari v roke. Kaj je bilo potem, ne vemo točno - pardon, vemo, da iz tega ni bilo in ne bo nič.
Poglejmo, kako so koalicijski poslanci upoštevali zavezo, da ne bodo ustanavljali občin z manj kot 5000 prebivalci. Tako, da so ustanovili predlagano majhno občino Mirna (2604 prebivalci), predlaganih nekoliko večjih občin (Loče 4256 prebivalcev, Fram 3243 prebivalcev) pa ne - oziroma točneje, v teh primerih sploh niso dovolili, da bi se o ustanovitvi na referendumu izrekli prebivalci. Zakaj tako? Jasno in logično - ker so predlog za ustanovitev občine Mirna vložili koalicijski poslanci (Anderlič ...), predloge za druge pa opozicijski poslanci (Jerovšek, Petan ...). To je vsa resnica - vse drugo je sprenevedanje in nespodobna instrumentalizacija prava za interesne in politične namene.
In kako so koalicijski poslanci utemeljevali svojo odločitev? Niso je utemeljevali, kar glasovali so tako. Pravzaprav na veliko so govorili o tem, da so proti majhnim občinam, nekateri pa so celo nekaj sitnarili, da je treba paziti, ker so formalna stališča njihovih strank drugačna. Pa vendarle, kako je potem mogoče, da so poslanci izmed predlaganih majhnih občin ustanovili (naj)manjšo, predlaganih večjih občin med majhnimi pa ne? Ja zato, ker so to (naj)manjšo občino med majhnimi vendar predlagali koalicijski poslanci, za dosego ozkih političnih ciljev in trenutnih osebnih interesov koalicijskih poslancev pa ja ne bomo drobnjakali in upoštevali pravil, ki jih moramo »za naše« razumeti elastično. »Pravila, ki nam ne ustrezajo, so za opozicijo, mi smo na oblasti in se lahko dogovorimo, kaj je prav. Zdaj je demokracija, pravna država, nad nami je le modro nebo, zdaj bomo naredili tako, kot nam paše. Smo na oblasti, pravna načela in pravila pa so namenjena predvsem za obvladovanje tistih, ki oblasti nimajo. Kdo pa še danes pri nas kaj da na samo-omejevanje, dostojnost, spodobnost .... Saj vendar nismo nori, da ne bi delali predvsem to, kar trenutno mislimo, da je nam v korist.«
Ker se nekateri predlagatelji (opozicijski poslanci) niso strinjali z odločitvijo državnega zbora, so vložili tožbo na upravno sodišče, to pa je odpravilo (npr. glede predlaganih občin Loče, Fram, Sp. Polskava) sklep državnega zbora, da navedena predlagana območja ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občine. Enako kot že večkrat pred tem je sodišče ugotovilo, da je državni zbor ravnal arbitrarno in različno uporabil zakon v enakih primerih - to pa se delati ne sme in je v nasprotju z ustavo in zakonom. Je pa sodišče ugotovilo tudi to, da odločitev ni bila obrazložena (to je v nekem smislu razumljivo, saj predsednik državnega zbora ni zmogel pošteno napisati, da so poslanci arbitrirali in glasovali pač po trenutnih strankarskih in osebnih interesih).
Poslanci so nato na eni naslednjih sej glasovali še enkrat, razloge za odločitev pa črpali tudi iz na novo pripravljenega mnenja vlade za konkreten namen. Čeprav je vlada v svojem prvem mnenju in predlogu ugotovila in zapisala, kateri predlogi izpolnjujejo pogoje za ustanovitev občine (med temi so bile tudi predlagane občine Mirna, Loče, Fram ...) in da načelno ne podpira nastajanja novih občin (pa tudi, da bo glede tega predlagala spremembo zakonodaje), je sedaj vlada - ko so torej poslanci pred tem že razpisali referendum za ustanovitev občine Mirna, ker izpolnjuje zakonske pogoje - nenadoma ugotovila, da je v svetu in na Štajerskem gospodarska kriza, ki ne dovoljuje ustanavljanja novih občin. Da se razumemo: gospodarska kriza bi lahko bila (tudi ob upoštevanju vsebine odločb ustavnega sodišča) sprejemljiv in razumen razlog za spremenjeno prakso in odločanje državnega zbora, to je za postavitev ostrejših meril za ustanovitev občin (v primerjavi z letom 2006, ko je veljalo enako zakonsko besedilo in je bilo ustanovljenih 17 občin z manj kot 5000 prebivalci). Vendar pa državni zbor pri uporabi takih razumnih meril, ki jih je sam postavil, ne sme ravnati arbitrarno. A tega samoomejevanja vladajoča koalicija ni zmogla.
Celo poslanca Anderliča je pri nekaterih glasovanjih zapekla vest in je govoril o spoštovanju načel pravne države, enakosti, prepovedi arbitriranja, opozarjal pa tudi, da nima smisla zavestno glasovati v nasprotju z ustaljeno prakso ustavnega sodišča, ki je v takih primerih državnemu zboru vedno naložilo opravljanje popravnega izpita. Verjetno se je spomnil na svoja pretekla ravnanja in ravnanja poslanskih kolegov iz LDS, ko so, enako kot sedaj (čeprav je razlika v tem, da so se sedaj izdatneje izkazali poslanci SD, ki so v preteklosti dokaj dosledno upoštevali stališča stranke), ustanavljali občine ne glede na mnenja in predloge vlade. Morda pa ga je kdo spomnil na gesla začetnega obdobja liberalizma, po katerih naj država predvsem varuje veljavni pravni red in poskrbi za uveljavljanje tega reda - torej na teorijo države kot »nočnega čuvaja«, šele v okviru te predpostavke pa na »laissez faire, laissez passer« - »pustite, naj vsak dela, kar hoče, naj gre vsak po svoji poti«.
Glej ga zlomka. Tokrat se je uštel celo poslanec, ko je govoril o potrebi po spoštovanju načel pravne države. Ni namreč pričakoval (enako kot avtor tega prispevka), da se bo v naslednjem sodnem obravnavanju oziroma presojanju ponovne arbitrarne odločitve državnega zbora sodišče zadovoljilo s formalnim dejstvom, da sedaj obrazložitev (kakršnakoli že pač je) odločitve državnega zbora obstaja, pa če je še tako sprenevedava in zavajajoča. Prejšnja leta je ustavno sodišče »sankcioniralo« ustavno neutemeljene in arbitrarne odločitve državnega zbora in ta je nato upošteval odločitve ustavnega sodišča, tokrat pa je pri ponovnem arbitrarnem odločanju upravno sodišče (na katerega je prešla pristojnost odločanja v takih zadevah) upoštevalo mnenje vlade in vladajoče večine v državnem zboru. Iz pravnih in političnih razlogov bo zanimivo videti, kdaj in kako se bo iztekla vložena revizija na vrhovnem sodišču.
Da ne bo nesporazuma. Novi občini Mirna je treba zaželeti vse dobro, kot številne druge podobno velike občine utegne biti zelo uspešna. Kot vse kaže, pa na naslednjih volitvah poslanca Anderliča et co. niti nova občina Mirna ne more več rešiti.
Res je, gospodarska kriza se močno kaže tudi na Štajerskem. Argument, da je gospodarska kriza in recesija le na Štajerskem, pa bo precej težje utemeljiti kot stališče (če ne že dejstvo), da je politična, pravna in moralna kriza bistveno globlja v Ljubljani (v vladi, državnem zboru ...) kot pa v občinah širom po Sloveniji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.