Erik Valenčič

 |  Mladina 14  |  Družba

Brez sramu

Vodilni cerkveni predstavniki so zlorabili praznovanje velikega tedna za obračunavanje s kritikami zaradi prikrivanja pedofilije

Praznovanje velikega tedna je po vseh pričakovanjih minilo tudi v znamenju pedofilskih afer, ki zadnje čase pretresajo rimskokatoliško cerkev. Pa vendarle si je najbrž res malokdo predstavljal, da bodo najvišji vatikanski predstavniki tako brez zadržkov zlorabili osrednje obrede v počastitev tega pomembnega praznika za obračunavanje z mediji in sploh vsemi, ki opozarjajo na nedopustnost ravnanja Svetega sedeža, ki je dolga desetletja prikrival spolne zlorabe otrok. Glavni namen napadov je bil obraniti vrhovnega poglavarja Benedikta XVI. pred kritikami, da je bil, ko je bil še kardinal, tudi sam vpleten v prikrivanje pedofilije.
V agenciji Associated Press (AP) so opozorili na bistvo, ko so zapisali, da je bila velikonočna maša predvsem »shod v podporo papežu«, ki so ga vodili cerkveni dostojanstveniki. A čeprav so v Vatikanu očitno verjeli, da jim bo s tem in pa z vsestranskimi napadi na svoje kritike v velikem tednu, torej v času, ko jim je namenjena posebna medijska pozornost, uspelo obrniti javno mnenje sebi v prid, so dejansko dosegli nasprotno. Ko so za razsežnost pedofilske afere okrivili »protivatikanske medije«, češ da želijo z napihovanjem tega problema uničiti moralno avtoriteto cerkve, so zgolj šokirali velik del javnosti, začenši s samimi žrtvami zlorab. Hkrati jim je uspelo razburiti še judovsko skupnost z izjavo, da je napadanje papeža in cerkve zaradi prikrivanja pedofilije primerljivo z zgodovinskim preganjanjem judov.
Na prvi pogled se zdi, kot da jim v Vatikanu zaradi vedno novih obtožb počasi vsaj podzavestno že postaja jasno, da se njihova abstraktna moralna avtoriteta hitro pogreza v blato, zato v poslednjih paničnih krčih zanikanja pulijo še zadnje »rešilne bilke«. Pri tem očitno niti ne vedo, kako absurdno brezupno je to videti. Eno izmed teh »bilk« je lastnoročno izpulil papež sam že pred velikim tednom, ko je irskim katoličanom poslal posebno pismo, jih v njem prosil odpuščanja, pri tem pa sistematično prikrivanje spolnih zlorab označil zgolj za »resne napake«. To seveda ni pomirilo strasti. Hkrati so bili razkriti novi primeri v drugih evropskih državah. Ob izbruhu afere v Nemčiji je pravosodna ministrica Sabine Schnar-
renberger ostro kritizirala Vatikan in javno opozorila, da je Joseph Ratzinger, preden je postal papež, ko je bil torej še prefekt Kongregacije za doktrino vere, vsem škofom razposlal pismo, v katerem je naročil, naj se pedofilski primeri urejajo v tajnosti.
Papežev odgovor je prišel na začetku velikega tedna, ob praznovanju cvetne nedelje. V nagovoru množici, zbrani na Trgu sv. Petra, sicer ni neposredno omenil očitkov, ki so mu zadnje čase namenjeni, je pa dejal, da vera v boga človeku daje potreben pogum, da ga »ne zastrašijo malenkostna obrekovanja prevladujočega mnenja«. Organizacije za pravice žrtev so skočile na noge, vendar so jih v Vatikanu gladko prezrli in nadaljevali propagandno ofenzivo prikazovanja Benedikta XVI. skoraj kot mučenika. Vrhunec je bil dosežen na veliki petek, ko je papežev osebni pridigar Raniero Cantalamessa napade na Benedikta XVI. in celotno cerkev primerjal s »kolektivnim nasiljem, ki so ga pretrpeli judje«. Spet je šlo za posredno sporočilo, Cantalamessa je zgolj navajal pismo, ki mu ga je bil poslal neki judovski prijatelj. A ta je očitno zelo osamljen v svojem prepričanju, saj je svetovna judovska skupnost pridigarjev govor označila za nezaslišanega, odvratnega in obscenega. Sveti sedež je opozoril, da ne gre za njegovo uradno stališče, a je bilo prepozno, govor je bil že natisnjen v vatikanskem glasilu L'Osservatore Romano. Na naslovnici. Veliki teden se je končal z enako retoriko, kot se je začel. Na Trgu sv. Petra je kardinal Angelo Sodano papežu izrazil vso podporo, kritike pa zavrnil kot »malenkostna obrekovanja«.
Mnenj, ki so jih izrekali vodilni vatikanski predstavniki, ne gre razumeti le kot niz izjemno neposrečenih izjav. S tem, ko so branili papeža, so dejansko branili dogmo nedotakljivosti papeške oblasti in pa njegove nezmotljivosti, ki jo že več stoletij skrbno negujejo najkonservativnejši krogi. Ti so zdaj na oblasti v Vatikanu, vendar nimajo popolnega nadzora nad cerkvijo. To dokazuje tudi sporočilo ameriških katoliških predstavnikov, ki Vatikan kritizirajo, ker se ob prvem izbruhu pedofilske afere v ZDA ni odločil ustrezno ukrepati proti vsem duhovnikom, za katere se je vedelo, da zlorabljajo otroke.
Sveti sedež je dobil še en udarec, prav tako iz ZDA. Tri ameriške žrtve tožijo Vatikan, ker naj bi bil ta vedel, da so bile zlorabljene, a o tem ni obvestil ne policije ne javnosti. Kot kaže, bi sodišče v Kentuckyju papeža utegnilo pozvati na zaslišanje in s sodnim pozivom tudi zahtevati izročitev tajnih dokumentov Kongregacije za doktrino vere. Tega se v Vatikanu zelo bojijo. AP se je dokopal do tajnih papirjev, ki razkrivajo obrambno strategijo Svetega sedeža, s katero želijo preprečiti papeževo pričanje in odpiranje svojih arhivov. Med drugim se bodo njihovi odvetniki sklicevali na imuniteto voditelja države, spodbijati pa nameravajo tudi to, da so ameriški škofi, ki so pedofilijo prikrivali, uslužbenci Vatikana. Je pač čas za javne napade in je čas za odvetnike, bi lahko rekli.
Medtem je izbruhnilo še nekaj novih afer. Dunajska nadškofija je napovedala ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preverila obtožbe o zlorabah v Avstriji in v kateri ne bi bilo predstavnikov cerkve. Upokojeni francoski škof Jacques Gaillot se je opravičil, ker je dajal zatočišče kanadskemu duhovniku, ki je potem otroke posiljeval še v Franciji. Švicarska predsednica Doris Leuthard se je zavzela za enotni register pedofilskih duhovnikov, da bi jim tako preprečili stik z otroki. Britanski časopis The Independent pa je v vodilnem članku papežu sporočil, naj premisli o svojem letošnjem obisku Velike Britanije. »Če naj povemo naravnost, je papež trenutno preveč omadeževan zaradi vseh razkritij glede zlorab in prikrivanja teh zlorab, da bi lahko prišel v to državo brez nasprotovanja, protestov in neodobravanja.«

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.