6. 5. 2010 | Mladina 18 | Ekonomija
Gospodarska diplomacija v očeh veleposlaništva v Bruslju
Predstavitve slovenskega gospodarstva v tujini prek belgijskih in luksemburških družb, ki že poslujejo s Slovenijo
Slovenska veleposlanica v Bruslju Anita Pipan
© Borut Peterlin
Prioriteta ministrstva za zunanje zadeve je gospodarska diplomacija, pravi minister Samuel Žbogar. To pomeni, da imajo veleposlaništva zdaj enotne smernice za delo na tem področju. Anita Pipan, veleposlanica v Bruslju, ki pokriva Belgijo, Luksemburg in Zelenortske otoke, ugotavlja, da se je interes belgijskih in luksemburških podjetij za vstop na slovenski trg s krizo povečal. Ta podjetja Slovenijo vidijo tudi kot vstopno točko za širitev na Zahodni Balkan in kot takšno jo slovensko veleposlaništvo v Bruslju tudi predstavlja. V zadnjih šestih mesecih so dobili prošnjo dveh večjih založniških hiš v Belgiji, ki želita izdati specializirani gospodarski publikaciji, ki bosta namenjeni promociji poslovnih priložnosti v Sloveniji.
Predstavitve slovenskega gospodarstva in podjetij v Belgiji veleposlaništvo v Bruslju organizira tako, da poskuša skupaj z gospodarskimi zbornicami in drugimi organizacijami najti belgijske in luksemburške družbe, ki že poslujejo s Slovenijo, da iz prve roke predstavijo poslovne prakse v Sloveniji, način dela, kako zanimiva je Slovenija kot turistična destinacija in podobno. Pomembna pomoč pri promociji slovenskega gospodarstva postajajo tudi častni konzuli, ker so ugledne osebnosti v svojem okolju, v glavnem so to poslovneži. S častnim konzulom v Luksemburgu je veleposlaništvo v Bruslju recimo pred kratkim pripravilo degustacijo slovenskih vin v prestižnem klubu, kamor bi brez njega zelo težko prišli, razlaga Pipanova.
Eden od prvih korakov za podjetja, ki hočejo priti na tuji trg, so sejmi, pravi ekonomski svetovalec na veleposlaništvu Boris Antolič. Ker slovenski vinarji na ocenjevanju vin v Bruslju vsako leto dobijo zlate in srebrne medalje, jim skuša veleposlaništvo zdaj pomagati, kako te nagrade unovčiti na trgu v Belgiji in v Luksemburgu. Mesna industrija ima recimo priložnost prodreti na belgijski trg s hrenovkami, ker vsebujejo bistveno manj kemikalij kot belgijske.
Na veleposlaništvu v Bruslju pravijo, da imajo zdaj okvir za promocijo slovenskega gospodarstva, vedo, kateri sektorji so prednostni. Pogrešajo še podatke o podjetniških conah v Sloveniji, ki so zanimive za neposredne tuje investicije, da bodo interesentom lahko povedali, kje želimo imeti kakšno industrijo, katere industrije ne želimo imeti in podobno. Za zdaj le za Prekmurje vedo, da so tam prednostne investicije v kmetijstvo, obnovljive vire energije in turizem. Vse pomembnejše postaja tudi sodelovanje med podjetji, ki si med seboj pomagajo pri prodoru na nove trge. Tak primer so recimo proizvajalci vrtne opreme. Vstop na belgijski trg je precej zahteven, pojasnjuje Antolič, a tistim, ki jim to uspe, ta trg zagotavlja pomembne reference za druge države. Za učinkovito gospodarsko diplomacijo so pomembne povezave in tudi izmenjava informacij.
Slovenija ima kot majhna država omejeno število veleposlaništev v tujini, Bruselj pa je evropsko diplomatsko središče, saj imajo države tam predstavništva pri EU. Pred kratkim je to izkoristil predstavnik Kameruna, ki ima podjetje v Luksemburgu. Zanimali sta ga ponudba gradbenih proizvodov slovenskih podjetij in lesna industrija. Z GZS je že dogovorjen za prvi sestanek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.