Prednost lesene gradnje

Nekje sem prebrala: če ne bi bilo lesa, bi ga bilo treba izumiti ...

Čeprav več kot polovico Slovenije pokrivajo dobro ohranjeni gozdovi, imamo zelo malo lesenih hiš. Kako to razložiti?

Pri nas je bilo leta 2007 proizvedenih 745 montažnih hiš, v Avstriji pa je bilo že leta 1980 proizvedenih 1300 montažnih hiš, danes je tam lesene montažne gradnje kar 35,7 odstotka eno- in dvodružinske stanovanjske gradnje. Kako so državljane v Avstriji naučili ljubiti lesene hiše?

Je glavni vzrok za majhen delež lesene gradnje v Sloveniji ekonomske narave?

Kakšne so prednosti sodobne lesene gradnje v primerjavi s klasično?

Z lesom so še vedno povezani številni predsodki. Tako je na primer zelo razširjeno prepričanje, da so lesene konstrukcije glasne, da je v njih prepih, da hitro preperevajo in da gorijo kot bakle.

Kaj pa argument, da je lesena gradnja precej dražja od klasične?

Les se danes ne uporablja samo pri tradicionalnih zgradbah, ampak tudi v sodobni arhitekturi. Vprašanje je seveda, ali ga arhitekti uporabljajo zgolj kot dekoracijo ali dejansko kot gradbeni material.

Po naših domovih je veliko lesenih izdelkov, proizvedenih iz domačega lesa, ki smo ga za majhen denar izvozili v Avstrijo, Švico, Nemčijo, nato pa smo uvozili končne lesene izdelke po bistveno višjih cenah. Kje je tu logika?

Domnevam, da malo.

Slovenci se še posebej pri urejanju zunanjih površin radi odločamo za eksotične vrste lesa, na primer tik ali sibirski macesen, češ da so trpežnejše od avtohtonih slovenskih. Pa je to res ali gre za mit?

Je mogoče reči, da je les od vseh gradbenih materialov energetsko najvarčnejši?

Koliko lahko z uporabo lesa prispevamo k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje?

Ali drži, da v lesenih hišah potrebujemo veliko manj energije za gretje in hlajenje?

Verjetno se strinjate, da bi morala državna okoljska politika energetsko potratne tehnologije kaznovati, energetsko varčne pa spodbujati. A kako?

Država bi lahko veliko naredila že s svojim zgledom, se pravi, da bi javne objekte gradila iz lesa. A žal tega ne počne. Ministrstva in drugi javni objekti so betonsko-jeklene kletke, obdane s steklom, plastiko in z aluminijem, lesa je v njih bolj malo.

Glede na to, da lesene gradnje postajajo vse višje in večje, se postavlja vprašanje, katere pomembnejše spremembe so tu sploh še mogoče.

Kaj bo prinesla prihodnost? Kakšna bo čez 50 let tipična lesna zgradba?