22. 7. 2010 | Mladina 29 | Družba
Nogomet in molotovke
Ugled Francozov naj bi zapravili Henryjeva roka, Domenecheva neodločnost in Ribéryjev tič
Francoski policisti so prejšnji petek v naselju Villeneuve blizu Grenobla, po oboroženem ropu igralnice in pravem hollywoodskem lovu za storilcema, v katerem sta ta na policijski avtomobil, ki ju je lovil, večkrat streljala in nekega policista ustrelila v čeljust, s strelom v glavo, domnevno v samoobrambi, ubili 27-letnega Karima Boudouda, že trikrat obsojenega za oboroženo tatvino. Mladi iz primestnih četrti so se še isti večer odzvali tako, da so požgali nekaj deset avtomobilov, uničili nekaj trgovin in s pravimi naboji streljali na policijsko patruljo.
Mlada državna sekretarka z ministrstva za zdravje in šport, hči senegalskih priseljencev, Rama Yade, je pretežno temnopolto francosko izbrano vrsto - ta je zaradi »namernega« igranja Thierryja Henryja z roko v kvalifikacijah proti Irski in vseh peripetij okrog Raymonda Domenecha, Francka Ribéryja in Sidneya Gouvouja komaj še uživala podporo domače javnosti - takoj po prihodu v Južno Afriko kritizirala zaradi izbire prestižnega hotela Pezula s petimi zvezdicami v Knysni ob Indijskem oceanu. Francozi so sicer negodovali, a zgodilo se ni nič.
Ko je slovenska enajsterica v prvem krogu prvenstva premagala Alžirijo, so razočarani razgreti potomci alžirskih priseljencev v lokalih in na ulicah po vsej Franciji razgrajali do jutra, povzročili za deset tisoče evrov škode in kajpak spet požgali na desetine avtomobilov. Naj o skrajno žaljivem in nedopustnem poročanju tako alžirskih kot francoskih medijev o slovenskem preboju na tem mestu sploh ne spregovorimo.
Nicolas Anelka je selektorja Domenecha ozmerjal s prekletim kurbinim sinom in tako povzročil francosko »Šmarno goro«, naslednji dan pa vsa reprezentanca, večinoma potomci priseljencev (!), ni hotela trenirati. Francozi so bili sicer ponovno zgroženi, a razen burnih reakcij na medmrežju se spet ni zgodilo nič. Tako je bilo tudi, ko se je francosko moštvo od prvenstva naposled poslovilo, potuhnjeno pristalo na manjšem letališču blizu Pariza, šesterica »zvezdnikov« pa se je, daleč od dosega fotografskih objektivov, skrivaj vkrcala na zasebno letalo in poletela v neznano. Še danes se ne ve, kje so, le Henry se je z močnim policijskim spremstvom odpeljal naravnost v Elizejsko palačo, na zgodovinski têtê-à-têtê s predsednikom Sarkozyjem, o vsebini katerega še danes ni znanega nič. Po osramotitvi francoske trobojnice in »vsega naroda« sta, jasno, odletela selektor, ki je že precej pred odhodom v Južno Afriko poznal ime svojega naslednika, Laurenta Blanca, in ostareli predsednik nacionalne zveze, ki je po nizu škandalov sprva še kar trdil, da dober kapitan svoje ladje ne zapusti, ko se ta potaplja. Njegovo razrešitev je zahtevala politika, poosebljena v možati ministrici za zdravstvo in šport Roselyne Bachelot, ta se je z njo poskušala pred rojaki vsaj deloma oprati očitkov o pretiravanju pri nabavi cepiva proti svinjski gripi. O nogometnem fiasku je razpravljal celo parlament. A razen tega, da Francozi katastrofalnega nogometnega leta 2010 ne bodo pozabili še desetletja in da več kot 70 odstotkov vprašanih v več javnomnenjskih raziskavah novemu selektorju Blancu svetuje, naj v novo državno reprezentanco ne vzame nobenega od triindvajsetih domišljavih Les bleus iz prejšnje, se torej spet ni zgodilo nič.
Franck Ribéry in Karim Benzema sta morala v torek, nekaj pred deveto zjutraj, na zaslišanje v prostore brigade za zatiranje zvodništva. Prvi zaradi tega, ker naj bi si na svoj 26. rojstni dan, 7. aprila 2009, v prestižni münchenski hotel s petimi zvezdicami naročil takrat še mladoletno hči maroških priseljencev Zahio Dahar, ki naj nikoli ne bi »hotela« biti le navadna prijateljica noči, temveč »spremljevalka«. Drugi pa zato, ker naj bi imel z njo spolne stike leta prej, ko je bila stara šele šestnajst let. Oba naj bi ji storitve, kot je priznala sama, pošteno plačala. Res naj oba ne bi vedela, da ni polnoletna, saj naj bi delovala »mnogo bolj odraslo«.
Medtem ko se socialistični župan Grenobla z vsemi silami bori, da bi ob podpori izrazito islamofobnega Sarkozyjevega notranjega ministra Bricea Hortefeuxa v vseh mestnih četrtih ponovno vzpostavil red, avtomobili namreč še kar gorijo, levica za neuspeh varnostne politike v državi krivi predsednika Sarkozyja, saj jo ta oblikuje že od leta 2002; do leta 2007 jo je kot notranji minister, zdaj jo kot šef države.
Ko bosta oziroma če bosta Ribéry in Benzema, ki jima grozi do triletna zaporna kazen, zaradi stikov z Zahio D. spoznana za kriva, prvi je namreč konvertiral v islam, drugi pa je potomec alžirskih priseljencev, seveda ni mogoče pričakovati, da se v predmestjih francoskih mest ne bi zgodilo nič. Ribéryjeva odvetnica Sophie Bottai je izjavila, da bo nekdo »po pričakovanjih« pač moral postati žrtveno jagnje francoskega nogometnega debakla 2010 in plačati ceno razžaljenosti rojakov in da naj bi bil to spet »musliman oziroma predstavnik že tako zatirane priseljenske manjšine«. Seveda je vedela, kam meri: »Oprostite ju, pa boste imeli mir; obsodite ju, pa boste imeli molotovke in goreče avtomobile.« O honorarju, ki ga bo od svojega varovanca v primeru oprostilne sodbe dobila, razumljivo, ni spregovorila.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.