16. 9. 2010 | Mladina 37 | Politika
In spet. Tokrat v Belgiji.
Pedofilskim zločinom katoliške cerkve ni konca ne kraja
Vatikan in belgijska katoliška cerkev sta v zadnjih nekaj mesecih prehodila ponižujoč in mučen križev pot od velike žrtve do nepopravljivega kriminalca. Tudi v tem primeru je jagnje spet evolviralo v volka. Že naslovi člankov v slovenskih medijih veliko povedo o tej transformaciji. Junija so denimo navajali: »Papež kritičen do ravnanja belgijske policije«, »Vatikan ogorčen zaradi policijske preiskave«, »Tudi papež proti policijski preiskavi« ... Zdaj, v septembru, pa: »Belgijska katoliška cerkev priznala obsežne spolne zlorabe s strani duhovnikov« ter »Belgijska cerkev bo prisluhnila žrtvam spolnih zlorab«. In smo spet tam. Čeprav v katoliški cerkvi že lep čas zatrjujejo, da se aktivno spopadajo s pedofilijo in ničesar več ne prikrivajo, jih tovrstna razkritja, kakršno je bilo nazadnje v Belgiji, vedno znova postavljajo na laž.
Tudi v tem primeru je namreč zelo očitno, da je katoliška cerkev ves čas prikrivala zlorabe v svojih vrstah. Kot drugod po Evropi in svetu gre tudi tu za bolj ali manj enake zgodbe, ki se med seboj razlikujejo le po stopnji človeške gnusobe. Neodvisna preiskava, ki jo je na koncu le naročila cerkev, vodil pa jo je otroški psihiater Peter Adriaenssens, je denimo razkrila, da so nekateri duhovniki zlorabljali otroke, stare komaj par let, in celo dojenčke.
Skrivnosti znotraj belgijske katoliške cerkve so se začele razkrivati aprila, potem ko je tamkajšnji škof v mestu Brugge Roger Vangheluwe priznal, da je v preteklosti zlorabljal nekega mladoletnika, in odstopil. Sklepati gre, da je policija v tem času že vodila obsežno preiskavo zoper sam vrh belgijske cerkve. Zaradi suma, da so nekateri vodilni predstavniki vpleteni v prikrivanje pedofilije, je policija v juniju izvedla obsežno preiskavo njihovih prostorov, začasno pridržala več škofov ter zasegla računalnike in sumljivo gradivo. Svojevrsten »incident« se je zgodil v katedrali v mestu Mechelen, kjer so policisti oskrunili grobnico nekega kardinala, in sicer tako, da so vanjo zvrtali luknjo, skozi katero so nato potisnili cevasto kamero ter pregledali njeno vsebino. Roko na srce, to je bilo res nekoliko čudno dejanje in zanj sta na prvi pogled možni predvsem dve razlagi. Ali so imeli policisti res presneto dober razlog, da so oskrunili grob, ali pa je bil kateri izmed posiljenih otrok sin oziroma hčerka lokalnega policista. Mogoče pa je katerega od policistov, ki so oskrunili grobnico, v mladosti posilil duhovnik. Ali pa načelnik policijske postaje, ki je podpisal ukaz. Možnih razlag je dejansko veliko.
Vatikan je racijo v Belgiji spremljal z velikim ogorčenjem in cinizmom. Papež Benedikt XVI. je belgijskim škofom poslal pismo, v katerem jim je »izrekel svojo solidarnost v tem žalostnem trenutku«. Ker je šlo za javno pismo, ga lahko razumemo tudi kot pritisk na belgijske organe pregona. Njegova desna roka, vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone, je racijo označil za »resno in neverjetno« ter dodal: »Kaj takega se še ni zgodilo, niti pod komunističnim režimom.« To so bili ti prvi odzivi, usmerjeni predvsem v zaščito škofov, pedofilskih duhovnikov in notranjega cerkvenega sistema, ki jih je varoval pred roko pravice. Za žrtve spolnih zlorab se v Vatikanu niso zmenili, so pa javno podvomili o policijski preiskavi, ali bo res znala zaščititi dostojanstvo žrtev. Kakšna hinavščina!
A pritisk javnosti je bil prevelik. Na dan so začela prihajati in še prihajajo pričevanja žrtev zlorab. San Deurnick, ki sta ga pri enajstih posilila dva duhovnika, zdaj pa vodi skupino za pomoč žrtvam, je uprl svoj prst v vrh belgijske cerkve: »Vedeli so za primere zlorab že vsaj od leta 1992. Prinesli smo jim dokaze, poskušali pritegniti pozornost škofov, toda niso nas želeli poslušati.« Neodvisna preiskava pod vodstvom Adriaenssensa je potrdila, da je bilo spolno zlorabljanje znotraj belgijske cerkve zelo razširjen pojav, najbolj pa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je potekalo v skoraj vsaki škofiji in na prav vsaki katoliški šoli. Zaradi teže poročila so tudi v Vatikanu morali obrniti ploščo. Aroganco je zamenjala ponižnost. Zdaj denimo sporočajo, da je papež zaradi razkritij pedofilije »v veliki bolečini«. Dobro, vsaj hinavščina jim je še ostala.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.