23. 9. 2010 | Mladina 38
Sporazumevajmo se
S knjigo do boljših sosedov
Dvojezični priročnik za komuniciranje
Z angleškim jezikom si lahko pomagamo v kateremkoli nejasnem položaju, zato se niti ne trudimo več razumeti jezika, ki ga govorijo naši sosedje. To je še toliko verjetneje, če je jezik sosedov zelo podoben našemu in bi nas malenkostne razlike le utrujale - govori ga le dva oziroma štiri in pol milijona ljudi. Tako nekako zvenijo argumenti o sosednjih jezikih slovenščini in hrvaščini. Ljudje ob meji se še nekako razumejo, v notranjosti Slovenije in Hrvaške pa je sporazumevanje vedno težje.
»Vzrok za nestrpnost oziroma ignoranco Slovencev do Hrvatov in obratno je prav revno in nezadostno sporazumevanje,« meni Zdenko Horvat, soavtor Slovensko-hrvatskoga priručnika za komunikaciju. Prva izdaja 2000 izvodov te žepne knjige je že razprodana - na Hrvaškem že tiskajo drugo izdajo, v Sloveniji pa prvo.
Zakonca, Ljubljančanka Sabina Koželj Horvat in Osiječan Zdenko Horvat, menita, da bi se tudi slabi (politični) odnosi med državama izboljšali z več kot 3000 besedami, izrazi in besednimi zvezami, ki sta jih zbrala v tem priročniku. Vsak, ki se odpravi v sosednjo državo, naj vzame s seboj ta praktični slovar, saj bo v njemu našel osnovne fraze za sporazumevanje - v restavraciji, na pošti, v banki ali na poslovnem sestanku.
Veliko slovenskih in hrvaških besed namreč zveni enako ali podobno, to pa lahko povzroči popolno zmedo. Tak primer je beseda razstava. Ta beseda, pisana brez z, v hrvaščini pomeni ločitev. Frazo »Ali je kaj prostega?« bodo Hrvatje razumeli kot »Ali je kaj prostaškega?« ... Generacije Slovencev, rojene po drugi polovici osemdesetih let, so imele s hrvaščino bolj malo stika, Hrvatje pa se pravzaprav nikoli niso potrudili spregovoriti kakšne slovenske besede. Navadno se čudijo besedam, kot so drag, kar v hrvaščini pomeni ljub, grad, ki je v hrvaščini mesto, in stol, ki se v hrvaščini uporablja za mizo. Če Hrvatico na Prešernovem trgu povabite na Ljubljanski grad, vas bo debelo pogledala - saj je vendar že v mestu, tam na hribu pa je dvorec. Na Hrvaškem so postali legendarni napisi na ljubljanski obvoznici »Ljubljana - zahod«, ki v prevodu pomenijo »Ljubljana - stranišče«. Če vam na Hrvaškem kdo reče, da ste »počasni gost«, to ne pomeni, da vam zameri vašo hitrost, ampak vas ima za slavnostnega gosta. In ko imate mačka, na Hrvaške raje recite, da ste mamurni ...
Obsežen slovensko-hrvaški slovar so na Hrvaškem nazadnje natisnili pred sedmimi leti in vsebuje več kot deset tisoč pojmov, stalnih besednih zvez in besed. Torej je priročnik, ki je izšel zdaj, res priročen - po ceni (slabe 3 evre) in velikosti (12 x 7 cm), pa tudi po uporabnosti, saj je poudarek na sodobnem sporazumevanju. Tudi z njim bi se lahko Slovenci in Hrvatje bolje razumeli, glede na povpraševanje pa je več kot očitno, da si tega res želijo. Prvo izdajo so pograbili predvsem planinci, tisti, ki se odpravljajo na smučanje v Slovenijo, in poslovneži. Avtorja sta primerke poslala tudi knjižnicam in politikom - hrvaškemu predsedniku Ivu Josipoviću ter premieroma, ki sta upodobljena na naslovnici, Jadranki Kosor in Borutu Pahorju.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.