16. 12. 2010 | Mladina 50
Neposredna demokracija z napako
Evropska komisija se otepa državljanskih pobud
Lizbonska pogodba, ki je začela veljati s prvim januarjem 2009, je uzakonila prvi zametek neposrednega sodelovanja državljanov Evropske unije pri dajanju pobud in odločanju v bruseljskih institucijah. V 11. členu namreč določa, da lahko milijon državljanov iz pomembnega števila držav EU s peticijo pozove evropsko komisijo k oblikovanju zakonodajnega predloga, za katerega menijo, da je potreben.
Komisija sicer predloga ni obvezana sprejeti, mora pa ga vsaj obravnavati. Podrobnejša pravila za izvajanje tako imenovane Evropske državljanske pobude, na primer opredelitev 'pomembnega števila držav članic' in potrebnega kvoruma v vsaki od držav, morata določiti svet EU in evropski parlament. Do danes tega še nista storila, zato se je evropska neposredna demokracija že znašla na prvi resni preizkušnji.
Okoljevarstveni organizaciji Greenpeace in Avaaz sta prejšnji teden Evropski komisiji predali peticijo s podpisi več kot milijona državljanov iz vseh držav EU, ki zahteva moratorij na gojenje vseh gensko spremenjenih organizmov do vzpostavitve novega neodvisnega znanstvenega organa, ki bi preučil vse varnostne vidike. Gre torej za prvo državljansko pobudo po sprejetju lizbonske pogodbe. A Komisija opozarja, da peticije verjetno ne bo mogla upoštevati, ker pravila Evropske državljanske pobude še niso dokončno določena, zato se lahko zgodi, da bodo morali predlagatelji podpise zbirati še enkrat, od začetka. Greenpeace trdi, da je veljavnost lizbonske pogodbe, ki državljansko pobudo uzakonja, povsem dovolj za upoštevanje zbranih podpisov. Njihovo stališče podpira tudi pravno mnenje enega največjih strokovnjakov za evropsko okoljsko zakonodajo dr. Ludwiga Krämerja, ki je prepričan, da zamujanje s sprejetjem natančnejših pravil ne preprečuje državljanom, da uveljavljajo svoje že pridobljene pravice.
Karkoli si že mislimo o vsebini peticije, je nesporno, da jo je podpisalo več kot milijon ljudi iz vseh držav članic. Morda obravnavana peticija ne zadostuje vsem merilom, ki jih bodo naknadno sprejeli v Bruslju, a dokler teh kriterijev ne sprejmejo, nimajo podlage za njeno zavrnitev. Eden od ciljev lizbonske pogodbe je bil zmanjšanje demokratičnega deficita, odrinjenosti prebivalcev EU od centrov odločanja. Zdaj se je ta cilj znašel na prvi praktični preizkušnji. Evropska komisija pobude državljanov sploh ni dolžna upoštevati, samo obravnavati jo mora. Za kaj takega ne potrebuje nikakršne zakonske podlage. Pa jo ima, v temeljni listini Evropske unije. Da se kljub temu sklicuje na nedoločenost zakonodaje, je zmaga birokracije nad demokracijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.