16. 12. 2010 | Mladina 50
Sam svoj forenzik
Kako smo zaščiteni pred nepooblaščenim posegom v naše biometrične osebne podatke?
Ljudje svoje biometrične vzorce puščamo povsod. Na gumbih dvigal, kljukah, bankomatih ipd. puščamo prstne odtise. Na kozarcih v lokalih poleg prstnih odtisov puščamo tudi vzorce sline, iz katerih je mogoče pridobiti našo DNK. Izpadajo nam lasje, ki lahko poleg DNK razkrijejo tudi veliko o naših navadah. Nekomu, ki bi se odločil načrtno zbirati naše biometrične podatke, torej materiala ne bi bilo pretežko najti. To so imeli v mislih tudi Američani, ko so, kot so razkrile Wikileaksove depeše, svojemu veleposlaništvu v Ljubljani naročili zbiranje biometričnih podatkov o slovenskih politikih.
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je prejšnji teden, da bi ovrgla namigovanja o njenem uživanju prepovedanih drog, opravila in javno objavila (negativni) test urina. A to najbolj sumničavih ni prepričalo. Zadovoljni bi bili šele s testom las, saj je v njih prisotnost prepovednih substanc zaznavna precej dlje. Zato se je verjetno v glavi kakšnega od njih pojavila tudi zamisel, da bi ta dragocen, dolg svetli las skušal pridobiti kar sam ter s tem preveril svoje sume.
Nas je zanimalo, koliko smo v vsakdanji brezbrižnosti ob izpadanju las in puščanju prstnih odtisov zaščiteni pred tovrstnim hudim posegom v našo zasebnost. Kot poudarjajo v uradu informacijskega pooblaščenca, nihče ne bi smel analizirati biometričnih značilnosti brez ustrezne pravne podlage. »Kljub temu da je to težko preprečiti, saj v vsakdanjem življenju neizogibno puščamo za seboj sledi v obliki las, prstnih odtisov ali drugih biometričnih značilnosti, je že zbiranje teh značilnosti zelo sporno. Z analizo namreč uporabimo in pridobimo osebne podatke posameznika, zato je lahko to dopustno samo, če tako določa zakon ali na podlagi privolitve posameznika,« razlaga namestnik pooblaščenca Andrej Tomšič. Odvzem najdenih las ali prstnih odtisov je, kot pravi, verjetno zelo težko preprečiti, po drugi strani pa bi težko dokazali verodostojnost tako zajetega vzorca in bi imeli rezultati analize dvomljivo težo. A kljub temu bi lahko posameznik utrpel posledice takšne nezakonite obdelave njegovih osebnih podatkov. »Menimo, da nobena strokovna institucija ne bi smela dopustiti analize vzorca, ki ni bil zajet v kontroliranem okolju ob prisotnosti ustrezno usposobljenega strokovnega osebja in upoštevanju pravil stroke.«
Na Inštitutu za sodno medicino, ki pri nas opravlja analize, poudarjajo, da brez vednosti darovalca in njegove pisne privolitve tovrstne analize pri njih niso možne. Prav tako je vzorec, primeren za analizo, mogoče pridobiti le z odvzemom, ki ga nadzira strokovno usposobljena oseba v zdravstveni ustanovi ali na inštitutu za sodno medicino. Morda bi se kakšen nadobudni kemik lahko sam lotil analize, a brez drage opreme ne bi prišel daleč.
V ZDA je drugače. Družba Psychemedics Corporation na primer ponuja anonimni test za manj kot 50 evrov. Vzorec las pošljemo na analizo v laboratorij, od koder nas v dveh tednih obvestijo o rezultatih. Test tržijo kot pripomoček, s katerim starši preverjajo svoje otroke, a ga lahko zaradi popolne anonimnosti naroči kdorkoli za kogarkoli. Je pa res, da potrebujejo manjši šop las in ne le enega izpadlega lasu, zato je pridobitev vzorca od druge osebe precej manj enostavna.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.