Zavezniški in nacistični zločinci
Preiskovanje prikritih grobišč v krizi, iskanje nacističnih zločincev v novem zaletu?
Preživele žrtve nacističnih zločinov
© Dare Čekeliš
»Sem jezen, razočaran in besen zaradi nonšalantnosti, ki jo kaže država!« je pred dnevi za Delo povedal vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc. Po njegovem gre za razpad sistema evidentiranja, sondiranja in urejevanja prikritih grobišč, ki ga je v zadnjih letih vzpostavila komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Gre za besede, ki jih v zadnjem času poslušamo tudi iz ust predsednika omenjene komisije Jožeta Dežmana in vodje sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marka Štrovsa.
Bistvo problema pa je seveda v denarju, ki ga je v času krize manj tudi za preiskovanje prikritih grobišč. V zadnjih letih je država v ta namen iz proračuna namenila več milijonov evrov, tudi lani in predlani, ko je bilo denarja nekoliko manj, so bili zneski še vedno milijonski, pa tudi teh komisija večinoma ni porabila. Samo Ferenc, ki je svoje delo po dogovoru z Janševo vlado opravljal kot zunanji sodelavec, je za svoje storitve v povprečju med letoma 2003 in 2009 prejemal 1600 evrov neto avtorskega honorarja na mesec in tako v času trajanja pogodb prejel približno 90.000 evrov državnega denarja. Zdi se logično, da v času, ko država varčuje, varčuje pri preiskovanju prikritih grobišč vsaj toliko kot pri državljanih in da poskuša svoje naloge opraviti z notranjimi resursi. Ferenc pa na drugi strani ugotavlja, da je tovrstno preiskovanje po veljavni ureditvi preveč odvisno od volje posamezne vlade oziroma ministrstva za delo. Vladi zato predlaga ustanovitev samostojnega zavoda, ki bi prevzel naloge komisije in sektorja za vojna grobišča. Razumljivo, iz dneva v dan se bolj mudi, kriminalistična akcija Sprava, ki poteka vzporedno z odkopavanjem grobišč in v sodelovanju z zgodovinarji, ki ga vodijo, doslej ni dala rezultatov ...
V dneh, ko glavni akterji preiskovanja prikritih grobišč iz časa druge svetovne vojne državo obtožujejo, da jim ne daje potrebne podpore, pa je presenetila novica, da v Slovenijo prihaja znameniti lovec na naciste, bolj poznan kot človek, ki je našel in pred nemško sodišče spravil v ZDA skritega nekdanjega sodelavca nacističnega režima Ivana »Johna« Demjanjuka. Vrhovni tožilec Kurt Schrimm je s svojo ekipo namreč že pred časom začel zbirati dokumentacijo o kaznivih dejanjih nacistov zunaj Nemčije, po drugih državah, ki so bile udeležene v drugi svetovni vojni. Kot slovenski preiskovalci »zavezniških« zločinov se tudi Schrimm zaveda, da prav veliko odgovornih za nacistično morijo več ne bo odkril, a dodaja, da sta enako pomemben del njihovega preiskovanja tudi »obdelava in razjasnitev posameznih primerov«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.