Utopljenci na obali Jemna
Po podatkih Urada ZN za begunce naj bi se število prebežnikov iz Somalije in Etiopije, ki poskušajo v čolnih priti na jemensko obalo, od leta 2008 skoraj podvojilo. V ponedeljek jih je spet umrlo skoraj osemdeset.
Čeprav je Jemen najrevnejša arabska država, bo tja, po ocenah ZN, v letošnjem letu iz Somalije, Eritreje, Etiopije in celo s Šrilanke prebegnilo od 80 do 100 tisoč beguncev, dvakrat več kot leta 2008. Čez 30-kilometrsko ožino Bab al Mandab v Rdečem morju jih bodo v lesenih čolnih za plačilo prepeljali tihotapci, ki bodo najšibkejše med dvodnevno plovbo zmetali kar v morje, polno morskih psov. Mediji vse pogosteje poročajo o stotinah trupel brodolomcev, ki jih na jemensko obalo naplavlja morje, in še o stotinah pogrešanih, ki jih nikoli ne najdejo. Tihotapljenje poteka predvsem od septembra do maja, ko so razmere ugodnejše, a vode med Afriškim rogom in Arabskim polotokom so vseeno tako divje, da plovba v prenatrpanih ribiških čolnih ni varna. V brodolomih zato na leto umre od petsto do tisoč ljudi, tudi žensk in otrok.
Tudi tistim, ki preživijo, se ne godi dosti bolje. Čeprav je Jemen na Arabskem polotoku edina podpisnica Konvencije o beguncih in zato sprejme vsakogar, lahko v Al Kharazu, edinem uradnem begunskem centru v državi, oskrbi le kakih 10 tisoč Somalcev. Ti imajo sicer status političnih beguncev, po ocenah naj bi jih bilo v obubožani državi z nekaj manj kot 25 milijoni prebivalcev že skoraj 800 tisoč. Zaradi razpada svoje države so od doma pobegnili pred spopadi, pomanjkanjem vode in popolno revščino, pridružili so se na tisoče beguncem iz drugih afriških držav. Somalke so se nekoč v novi »domovini« zaposlile kot gospodinjske pomočnice, možje pa kot delavci, cele družine so se hranile z ostanki obrokov iz restavracij. Zdaj, v času naraščajoče inflacije, ko Združeni narodi ocenjujejo, da je kar tretjina Jemencev lačna, pa se z domačini potegujejo za vsako delo. V glavnem mestu Sana tako ni križišča, kjer se proti voznikom ne bi pognala skupina moških in se za nekaj drobiža lotila čiščenja njihovih avtomobilov.
V ponedeljek sta se pred obalo Jemna spet prevrnila dva čolna. Po ocenah notranjega ministrstva je v prvem potovalo 46 potnikov, večinoma Etiopijcev, preživeli so le trije Somalci, utonilo naj bi tudi vseh 35 do 40 Etiopijcev iz drugega čolna, katerih trupla bo v naslednjih dneh verjetno naplavilo morje.
Medtem pa polbrat najbolj iskanega terorista na svetu, Tarik bin Laden, načrtuje gradnjo najdaljšega visečega mosta na svetu čez ožino, stal naj bi 20 milijard dolarjev in olajšal tudi romanje afriških hadžijev v Meko. Po dograditvi leta 2020 naj bi ga vsak dan prečkalo od 100 do 200 tisoč (zakonitih) potnikov. Na obeh straneh, tako v afriškem Džibutiju kot v arabskem Jemnu, naj bi zrasli večmilijonski poslovno-turistični mesti, kjer naj bi se zaposlilo milijon in pol ljudi. Ali bodo razkošni hotelski kompleksi na jemenski strani zaposlovali tudi robate oskrbnike plaž, ki bodo, medtem ko bodo vlakovne kompozicije čez megamost proti Pekingu prevažale surovine z vse afriške celine, v nasprotno smer pa poceni kitajsko tehnologijo, zgodaj zjutraj iz valov pod njim vlekli trupla utopljenih somalijskih nesrečnikov, ni znano. Je pa najbrž predvideno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.