6. 1. 2011 | Mladina 1
Za bodečo žico
Trdnjava Evropa naj bi dobila novo obzidje
Težko bi rekli, da ima Evropa na zidove lepe spomine. Berlinski zid velja za simbol delitve, kakršne si v prihodnosti ne bi smeli več privoščiti in katere lekcije ne bi smeli pozabiti. Pa vodilni politiki v več državah na to že pozabljajo. ZDA so v minulih petih letih v imenu boja proti nezakonitim migracijam na meji z Mehiko postavile več kot tisoč kilometrov ograje z naprednimi nadzornimi sistemi. Izrael je na Zahodnem bregu v imenu boja proti terorizmu kar po palestinskem ozemlju zgradil več metrov visok zid, da so Palestinci za njim varno spravljeni, gradi pa tudi ograjo na meji z Egiptom. Španija je v enklavah Ceuta in Melilla na maroški strani Gibraltarske ožine pred leti na mejah postavila še tretjo vzporedno ograjo, ker prvi dve nista zadržali dovolj ilegalcev. Konec prejšnjega tedna je gradnjo zidu na nekaj več kot 200-kilometrski kopenski meji s Turčijo napovedala še Grčija. Minister za varstvo državljanov Kristos Papucis je za atensko tiskovno agencijo povedal, da grška družba ne more več sprejemati novih nezakonitih priseljencev - po njegovih besedah jih je lani mejo nezakonito prestopilo več kot sto tisoč - in da bo naslednja poteza Grčije prav gradnja ograje, podobne ameriški.
Evropska komisija je v odzivu na grško napoved opozorila, da so zidovi le kratkoročen ukrep, da pa je nadzor meje v pristojnosti držav članic. Turčija se je odzvala zelo zadržano, češ da gre za grško notranjo zadevo. Ukrep ni usmerjen predvsem proti Turkom, temveč proti migrantom drugih narodnosti, ki skušajo v EU priti prek turškega ozemlja. Se pa mnogi bojijo, da bodo Turki tako potezo dojeli kot dokončno potrditev, da so v EU nezaželeni.
Grški minister je kmalu po prvotni napovedi pojasnil (ali pa se za korak umaknil), da je gradnja ograje načrtovana zgolj na najbolj obleganem nekaj več kot 12-kilometrskem pasu na skrajnem severovzhodu države, na katerem meja med državama poteka po kopnem. Preostali del meje med državama namreč poteka po reki Evros. Je pa pri tem evropsko komisijo, ki na grško vlado pritiska, naj ustavi nezakonite migracije, hkrati pa posredno kritizira grške načrte o gradnji zidu, obtožil hinavščine.
Res je, da je Grčija ena glavnih vstopnih točk v EU za nezakonite priseljence iz Afrike in Azije in da so razmere v tamkajšnjih begunskih centrih Združeni narodi lani označili za nehumane. A EU je večkrat odločno nastopila proti izraelskemu zidu na Zahodnem bregu. Nekdanji visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana je o ameriškem zidu dejal, da »zid, ki ločuje eno državo od druge, ni nekaj, ker bi bilo članicam Unije všeč«. Nekdanji evropski komisar za pravico, svobodo in varnost Franco Frattini pa je ob gradnji tretje ograje v Ceuti in Melilli dejal, da Evropa »ne sme postati trdnjava«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.