6. 1. 2011 | Mladina 1
Ljudsko štetje
Letos ponovno popis prebivalstva, a tokrat brez podatkov o narodnosti in veroizpovedi
Koliko vernikov je v cerkvi?
© Luka Novak
V Sloveniji bo letos po devetih letih opravljen popis prebivalstva, prav tako se ga bodo lotili v sosednji Hrvaški. A med popisoma bo razlika. Hrvaška se je odločila za klasičen, terenski popis, pri katerem bodo ljudi med drugim spraševali o informacijski pismenosti, o tem, ali so brezdomci, so kdaj delali in ali živijo v istospolni skupnosti. Pri nas bo popis registrski, to pomeni, da bodo podatke pridobivali iz »skoraj 30 administrativnih in statističnih virov«, kot je zapisano na spletni strani popisa 2011. Takšen način zbiranja podatkov o prebivalstvu je cenejši in hitrejši, poleg tega omogoča pogostejši popis kot zgolj v obdobju desetih let. V nekaterih evropskih državah, kot so Danska, Finska in Nizozemska, takšen način že uporabljajo. Čeprav ima popis številne prednosti, pa nekaterih podatkov ne bo zajel - ker o tem ni posebnih registrov, ne bomo dobili slike o narodnostni in verski pripadnosti prebivalstva. Sicer pa, ali bi jo sploh morali?
»Podatke o narodnosti je sicer mogoče dobiti iz centralnega registra prebivalstva, saj lahko posameznik ta podatek navede ob prijavi prebivališča. Vendar je zdaj tako opredeljena le petina prebivalstva, zato vključitev tega podatka v popis ni smiselna,« pojasnjuje vodja letošnjega popisa Danilo Dolenc. O vprašanju verske pripadnosti so se pripravljavci popisa pogovarjali s preučevalci religije in prišli do ugotovitve, da takšni podatki, pridobljeni s popisom, niso relevantni, ker omogočajo široko paleto definiranja. Verska pripadnost lahko za nekoga pomeni krst, za drugega redno obiskovanje verskih obredov, za tretjega pa verovanje brez posebnega izkazovanja vernosti. Že v publikaciji Verska, jezikovna in narodna sestava prebivalcev v Sloveniji, ki jo je statistični urad izdal ob zadnjem popisu leta 2002, je zapisano, da je v sodobnih, modernih družbah »vera postala predmet osebne izbire in želje po ohranjanju določenih vrednot. Pomemben del prebivalstva ne izpolnjuje več verskih dolžnosti, zato formalna pripadnost verski skupnosti (veroizpovedi) ne pove ničesar o vrednotah, v katere veruje posameznik, niti o njegovem vedenju.«
Ob popisu pred devetimi leti se veliko ljudi ni želelo versko opredeliti: 15,7 odstotka prebivalstva na vprašanje ni želelo odgovoriti, pri 7,1 odstotka prebivalcev pa je podatek ostal neznan. Tudi zaradi odklonilnega odnosa do izjavljanja o veroizpovedi spraševanje o tem pri popisu ni smiselno, meni Dolenc. In spraševanje o spolni usmerjenosti, kot so se ga lotili na Hrvaškem? Dolenc je prepričan, da to ni vprašanje za popis in lahko celo škodi kakovosti odgovorov. »Gre za preveč intimna in osebna vprašanja, države, kot sta Češka in Madžarska, ki so o tem že spraševale, pa poročajo, da ljudje nekaterih vprašanj niso razumeli, ali so jih celo vznemirila.«
Če danes pogledamo na spletno stran statističnega urada, ima Slovenija okoli 2.049.000 prebivalcev. O podrobnejših podatkih o sestavi prebivalstva bomo lahko govorili že konec aprila, ko bodo znani prvi podatki iz popisa 2011.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.