Kaj je narobe s Kalifornijo?

Arnoldu Schwarzeneggerju je 1. januarja potekel guvernerski mandat, v katerem je pokazal, da populizem ne more rešiti države, lahko pa Kalifornijo spremeni v Grčijo

Arnold Schwarzenegger je odšel, toda ne tako kot Ronald Reagan. Ko je leta 2003 kandidiral za guvernerja napol bankrotirane Kalifornije, je napovedal, da bo zgradil novo Kalifornijo, da jo bo reformiral, da jo bo vodil kot podjetje, da bo končal z noro javno porabo, da bo ustavil lobije in da bo zrušil prepad med ljudstvom in politiko. Potem je bil izvoljen - v guvernerski palači je zamenjal demokrata Graya Davisa, sovražnika Busheve »energetske mafije«, ki so mu očitali, da je Kalifornijo zavozil in ugonobil ter jo pahnil v fiskalno agonijo, proračunsko brezno, kaos, zadolženost, recesijo, revščino. Republikanci, ki so skušali pred predsedniškimi volitvami '04 ugrabiti Kalifornijo, deželo z največ elektorskimi glasovi (55), so rekli, da ga rušijo zaradi »finančne neodgovornosti«. Davis je imel tako ekstremno nizke rejtinge, da so ga volivci Kalifornije na referendumu odpoklicali.
Toda ironično: ko je Schwarzeneggerju 1. januarja potekel guvernerski mandat, je imel take rejtinge kot Davis, ko so ga odpoklicali. Specifično: v zadnji sondaži ga je podpiralo le 23 % Kalifornijcev. Prepada med ljudstvom in politiko ni zrušil. Ah-nold je bil le rimejk Davisa: stalni fiskalni alarmi, stalne težave s proračunom, ki ga ni in ni mogel zapreti, stalno življenje na robu bankrota, stalni deficit, stalna zadolženost - in to epska. Kalifornija je bila v minusu, ki bi Grčijo in Irsko že zdavnaj pognal na cesto. Ko je Ah-nold končal mandat, je minus znašal 25.400,000.000 dolarjev. Vmes je bil že višji. Mnogo višji. Ko so odpoklicali guvernerja Davisa, je bil minus več kot dvakrat manjši.
Ne, Schwarzenegger ni odšel tako triumfalno kot Reagan, ki je bil najprej guverner Kalifornije, potem pa še ameriški predsednik. In prav v času Reaganove vladavine je Amerika privzela najhujšo obliko kapitalizma - Reagan je bil pač slavilec neoliberalnih vrednot, kot so deregulacija trga, privatizacija vsega in demontaža socialne države. Schwarzenegger je bil produkt »Reaganove revolucije« oz. »reaganomike«: prav v osemdesetih so ga filmi Conan barbar, Terminator, Komandos, Predator in Rdeča vročica prelevili v globalnega zvezdnika. Schwarzenegger je tako postal poster boy Reaganove revolucije, maskota reaganomike, najboljša reklama za neoliberalizacijo Amerike - liki, ki jih je igral, so bili jeklene metafore deregulacije. Toda eksperiment je spodletel. Prav Kalifornija je namreč potem postala žrtev tega ekstremnega, neoliberalnega kapitalizma - najprej je leta 2000 srhljivo počil dot.com balon, produkt deregulacije trga, leto kasneje pa so energetski giganti à la Enron, junaki totalne deregulacije, povsem izropali kalifornijsko državno blagajno. Kalifornija ni več prišla k sebi. Ni se več premaknila z roba bankrota. Gray Davis je padel, Schwarzeneggerju pa niso pomagale niti stalne neoliberalne injekcije: vsakič, ko je v proračunu zazevala luknja, je skrčil socialno državo - sredstva za socialne programe, šole, zdravstvo, otroke in invalide je stalno rezal, bogatim in korporacijam pa je stalno nižal davke.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.