10. 2. 2011 | Mladina 6
Velik vložek, slab izkupiček?
Razburjenje v šolskih vrstah zaradi varčevalnih izjav ministra Gasparija
Šolski minister med otroci
© Borut Krajnc
Minister Mitja Gaspari je nedavno razburil šolnike, saj je dejal, da se Slovenija po višini sredstev, namenjenih za šolstvo, uvršča v sam vrh evropskih držav, rezultati naših učencev pa so kljub temu podpovprečni. Gaspari je iz tega izpeljal zaključek, da bi veljalo premisliti o delu sredstev za osnovne in srednje šole, ki bi ga preusmerili na področje visokega šolstva. Minister je svoje trditve najverjetneje utemeljil na izsledkih obsežne študije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o makroekonomskih razmerah v Sloveniji, ki še ni bila uradno objavljena, a naj bi bila do naše države precej kritična.
Ker je na šolskem področju trenutno v pripravi bela knjiga, torej nova celovita zakonodaja, eden ključnih razlogov zanjo pa je ravno način financiranja šolstva, ni presenetljivo, da so se šolniki na Gasparijeve besede odzvali zelo kritično. Tudi sam šolski minister Igor Lukšič je opozoril, da se je Slovenija zavestno odločila za vlaganje v šolstvo oziroma v razkošno mrežo šol, velik delež otrok v vrtcih, subvencionirano prehrano, športne dvorane in šolo v naravi ter da vse to pač stane. A čeprav vse stane, se je delež proračunskih sredstev za šolstvo v minulih letih pravzaprav zmanjševal in začel drseti s šestih odstotkov BDP proti petim. Nekateri v tem vidijo eno največjih napak Janševe vlade, saj bi bilo ob takšnem trendu nemogoče spodbujati denimo izbirnost ali pa oblikovati manjše skupine otrok pri poučevanju tujih jezikov. Trend se je začel obračati po letu 2008, in če bi se želeli lotiti odpravljanja vseh ugotovljenih težav, bi bilo po mnenju šolnikov v proračunu nujno povečati delež sredstev za šolstvo, nikakor pa ga ne bi smeli zmanjševati.
Drugo vprašanje, ki ga je odprla še neobjavljena študija OECD, je povezano s tem, kako zanesljive so raziskave, ki merijo znanje učencev. Mednarodna raziskava PISA, ki meri bralno pismenost ter naravoslovno in matematično znanje učencev, naše učence uvršča v sredino, na 32. mesto med 65 sodelujočimi državami. Ta raziskava zadnja leta sicer kaže, da so naši učenci nadpovprečno uspešni pri naravoslovju in da so uspešni pri matematiki, pri maternem jeziku pa šibki. Čeprav učenci blestijo pri naravoslovju, je zanimivo, da se njihovo znanje pozneje kar nekako porazgubi, na kar še najbolj kažejo podatki o vpisu na fakultete, saj so družboslovni študiji še vedno veliko bolj zaželeni od naravoslovnih. Zakaj naravoslovni poklici ne pritegnejo mladih in ali so za to krive šole, fakultete, poklicne perspektive, statusi oziroma kombinacija vsega naštetega, ni povsem jasno.
Ravno zato bi bilo številne meritve znanja, od mature do mednarodnih raziskav, smiselno analizirati bolj poglobljeno, kot to počnejo na primer v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Šele tako bi lahko ugotovili, kakšna je dejanska dodana vrednost izobraževanja na posameznega učenca. Hkrati bi učitelji lahko ugotovili, kaj delajo prav in kaj narobe, ter se na to tudi pravočasno odzvali. Vprašanje je le, ali bi bilo ob morebitnem krčenju sredstev mogoče razmišljati tako široko.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.