4 milijoni evrov prihranka

Zakaj ne bi predsednika in poslancev volili na isto nedeljo?

Politična nasprotnika: Janša in Türk

Politična nasprotnika: Janša in Türk
© Marko Pigac

Do prihodnjih parlamentarnih volitev je še dobro leto in pol, do prvega kroga predsedniških pa tudi približno toliko. A čeprav se zdi izvedba obeh glasovanj na isti dan smiselna, bo mogoča le s spremembo zakona, morda celo ustave, vsekakor pa le s širšim političnim soglasjem, z dvotretjinsko večino. O združevanju volitev je pred časom za Delo govoril poslanec SD Dušan Kumer, toda zdaj pojasnjuje, da v koaliciji doslej o tem še ni bilo razprave. Tudi vlada o tem še ni razpravljala.
Glasovanje na isti dan onemogočata zakonodaja in tudi ustava. Volitve predsednika republike so po ustavi vsakih pet let enkrat v začetku decembra, po veljavni ureditvi volitev poslancev državnega zbora v zakonu o volitvah pa so te vsaka štiri leta nekoliko prej. Prve volitve v državni zbor so bile 6. decembra 1992, zadnje, leta 2008, pa so bile že skoraj dva meseca in pol prej, in sicer 21. septembra. Smisel združitve obojih volitev je prihranek približno 4,5 milijona evrov. A za razpis volitev na isti dan bi bila potrebna vsaj sprememba zakona o volitvah predsednika republike, ta pa se izpelje z dvotretjinsko večino. Predsednika republike bi tako volili nekoliko prej kot navadno oziroma bi izvoljeni predsednik moral na nastop mandata počakati nekoliko dlje kot po navadi. Sočasno s predsedniškimi volitvami izpeljano kako drugo glasovanje sicer ni nič nevsakdanjega. Ko smo predsednika volili prvič, smo hkrati volili še prvi sklic državnega zbora, leta 2002 smo hkrati izbirali še lokalne predstavnike ljudstva, nazadnje pa smo hkrati glasovali na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.
Vse to pa ne bi rešilo neke druge težave, ki jo politika že nekaj časa ignorira, saj je rešitev mogoča le s spremembo ustave. Volitve v državni zbor se zaradi zdaj veljavne zakonodaje vsaka štiri leta za kak teden ali mesec pomaknejo bliže poletju. Za prihodnje leto roki še omogočajo razpis volitev septembra, potem pa, če ne bo spremembe zakonodaje, bomo volili že avgusta, torej v času dopustov. Pri sedanjem tempu pomikanja državnozborskih volitev od jeseni proti poletju, bi čez deset let poslance volili že sredi julija.
Drugače kot pri morebitnem združevanju volitev prihodnje leto pa teh sprememb ne vodi prizadevanje za zniževanje stroškov, pač pa pomislek, ali je smiselno voliti poslance v času dopustov, v času, v katerem bo že prihodnje leto potekal dobršen del volilne kampanje.
A finančni vidik je pri združevanju predsedniških in parlamentarnih volitev le eden izmed argumentov. Če bi bil edini, bi verjetno poslanci hitro dosegli soglasje o združitvi volitev. Težava je v tem, ker za združitev ali proti njej govori tudi nekaj političnih razlogov. Čeprav analiza podatkov o udeležbi na predsedniških in parlamentarnih volitvah ne kaže enoznačne slike, se na obeh straneh že špekulira, ali bi v danih razmerah apatije med volivci na levici morda ta ne dobila tudi nekaj glasov volivcev, ki bi se odpravili volit predvsem precej bolj priljubljenega predsednika in potem dali glas še kateri izmed levih strank.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.