O penisu
O lepoti hrvaškega Apoksiomena
Bronasti kip Apoksiomena
© Borut Peterlin
V ljubljanskem Mestnem muzeju je na ogled razstava Antični Grki na Hrvaškem. Nastala je s sodelovanjem zagrebške galerije Klovićevi dvori, Hrvaškega restavratorskega zavoda, Slovenskega restavratorskega centra in Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Med razstavljenimi predmeti pa izstopa postavni bronasti kip atleta.
Upodobljen je gol. Taki so bili pač atleti na treningih in tekmovanjih. V roki je nekoč držal majhno ukrivljeno strgalo, s katerim so si po vadbi čistili plast olja, peska in potu s telesa. Atleti so si telo pred vadbo navadno natrli z oljem, še posebej rokoborci in boksarji, saj so naoljeni laže spolzeli iz nasprotnikovega prijema. Strganje telesa po vadbi (gr. apoxyesis) je bilo v antični umetnosti priljubljen motiv za upodabljanje atleta, zato Apoxyomenos, Apoksiomen.
Kip so našli v morju v bližini otoka Lošinja leta 1998 in je ena od osmih doslej odkritih kopij neznanega izvirnega bronastega kipa, ki je po mnenju strokovnjakov nastal med letoma 360 in 280 pr. n. št., v času pozne klasike ali zgodnjega helenizma. Kopije, med njimi tudi hrvaški Apoksiomen, so nastajale od 2. st. pr. n. št. do 2. st. n. št. Hrvaški akademik Nenad Cambi piše, da Apoksiomen upodablja mišičastega moža, starega od 20 do 25 let, z nekoliko bolj razvitim zgornjim delom telesa, predvsem ramen in hrbta, tako da je bil model za kip najverjetneje rokoborec, ne pa, na primer, boksar. Ti imajo poudarjene iste mišične skupine, vendar pogosto sledove poškodb na obrazu in ušesih. Nekateri detajli na kipu so bili posebej izdelani, da je bil videti bolj živ: ustnice in prsne bradavice so narejene iz rdečkaste bakrene pločevine, vložki za oči se niso ohranili.
Ta kip predstavlja mladega moža izjemne telesne lepote. Tisto, kar se navidezno razlikuje od idealne podobe kipa, pa so - genitalije. Oglejte si katero današnjih predstavitev moške telesne lepote: na njih ima moški praviloma opazno večji penis, kot ga ima Apoksiomen. Zakaj? Mar ne bi k izjemnosti sodil tudi velik penis?
Starogrška umetnost in literatura pričata, da je ideal telesne lepote v antični Grčiji utelešal mlad moški, ne ženska. Lepota moškega telesa je Grke fascinirala in penis ni bil izjema. Golota ni bila tabu. Nasprotno, Grki so se zavedali, da se v odnosu do (moške; ženski akt so začeli upodabljati šele v helenizmu) golote razlikujejo od svojih (tudi zato barbarskih) sodobnikov, in so bili na to ponosni.
Goli so trenirali in tekmovali, goli so bili skupaj v kopališčih in poleg kiparske umetnosti, ki je navadno krasila javne prostore, v grškem vaznem slikarstvu najdemo vse polno upodobitev golih moških v boju. Grška umetnost je penis pogosto upodabljala. Veliki, erektirani penisi so bili del upodobitev Dioniza in satirov, itifalični so bili mejniki in pogosto tudi herme. Herme, kipi z izdelano glavo in včasih torzom nad pravokotnim kamnitim blokom, ki je imel v ustrezni višini izklesane navadno izstopajoče moške genitalije, so imele apotropejsko funkcijo. Zato so jih postavljali na križišča in meje kot varuhe, v Atenah pa pred hiše za srečo. Preden je Hermes (po katerem so herme dobile ime) postal bog trgovcev in popotnikov, je bil itifalično božanstvo, povezano s plodnostjo, srečo, cestami in mejami.
Na podlagi vrste kiparskih in slikarskih upodobitev golih moških in moških med spolnim odnosom (tudi teh je veliko, Grkov upodobitve spolnosti niso spravljale v zadrego) ter pisnih virov Kenneth Dover v knjigi Grška homoseksualnost pove nekaj o estetskih preferencah antičnih Grkov, kar zadeva genitalije. Dolgi in debeli penisi so se jim zdeli groteskni ali smešni ali oboje; enako kratek in naguban prepucij. Prikaze takih penisov je najti ne le na božanstvih plodnosti, ampak tudi na polživalskih bitjih, kot so satiri in kentavri, grdih starih možeh in, seveda, barbarih. Za posebej grotesknega je veljal obrezan penis.
Idealen penis je bil drugačen, pravi Dover: »V vaznem slikarstvu je bil značilen penis mladeniča (bodisi človeka, junaka ali boga) tenek ... in kratek ...; zaključuje se z dolgim in zašiljenim prepucijem, os penisa in prepucija pa je skoraj vedno ravna.« Upodobljenec, še ne povsem odrasel fant, je navadno tudi manj poraščen.
Kako se tak ideal telesne lepote ujema s tem, kar vemo o homoseksualnih zvezah med adolescenti in odraslimi moškimi v antični Grčiji? Družbena navada, znana kot pederastija, se je verjetno razvila ob koncu 7. st. pr. n. št. Beseda paiderastia izvira iz pais (deček; mn. paides) in erastês, besede, ki je označevala starejšega ljubimca v paru, aktivnega, dominantnega. Pais ali erômenos je bil najstnik po 12. ali 13. letu, erastês pa je bil odrasel, bradat mož, državljan. Privlačni fantje so zbujali - družbeno zaželeno - pozornost in poželenje starejših mož. Pederastija ni bila samo - ali prvenstveno sploh ne - seksualna zveza. Erastês je bil eromenu mentor, skrbel je za njegovo izobrazbo in ga uvajal v življenje odraslih mož, med njima so se spletle močne čustvene vezi. Njuna paiderastia je trajala nekako do 17. ali 18. leta eromena. Ko je njegova poraščenost nakazala, da je odrasel mož, njuna zveza ni bila več zaželena.
Pederastija je bila v antični Grčiji pomemben element v vojski, izobraževanju, filozofiji in umetnosti. Lepo telo mladega eromena, manj poraščeno in z manjšim penisom, je bilo vir navdiha tudi kiparjem, ki so želeli svoje kipe fantov ali moških (bodisi atletov, junakov ali bogov) približati popolnosti.
Je torej Apoksiomen, ki si ga lahko ogledate na razstavi Antični Grki na Hrvaškem, upodobitev popolnega moškega telesa? Ja. Kip je popolno lep, narejen od glave do pete po kanonu moške lepote svojega časa. Lepota je, kot je nazadnje pokazal Umberto Eco v Zgodovini lepote, relativna, odvisna od zgodovinskega konteksta. In vedno je, kot pravi znan angleški pregovor, v očeh gledalca. Pogled se spreminja, saj se spreminjamo mi, ki gledamo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.