24. 3. 2011 | Mladina 12 | Svet
Afganistanska resničnost
Ko nekaj fotografij pove vse
Ena izmed fotografij, ki jih je objavil Der Spiegel
Odvratno. Škandalozno. Grozljivo. Šokantno. Gnusno. Strašno. In tako dalje. Zdi se, kot da so zahodni politični in vojaški voditelji, predvsem ameriški, te dni skorajda brskali po slovarjih, da bi se oborožili s čim večjim besednjakom, ko so javno obsojali pretresljive fotografije ameriških vojakov v Afganistanu, ki jih je objavil nemški časopis Spiegel. Vendar ene besede niso uporabili. Resničnost. Pobijanje nedolžnih civilistov, mučenje, sekanje udov, norčevanje iz mrtvih in še marsikaj, kar so razkrile objavljene fotografije, na katerih ameriški marinci pozirajo s svojimi žrtvami, so pač resničnost. Afganistanski vsakdan, bi lahko tudi rekli. Predstavnik ameriške vojske, poveljnik Thomas Collins, se je opravičil za trpljenje, ki so ga te fotografije povzročile, medtem ko si preostala PR-mašinerija v Pentagonu ter poveljstvu Nata prizadeva čim bolj zmanjšati pomen nastalega škandala. V vsaki izjavi se trudijo poudariti, da je tu šlo (zgolj) za skupino dvanajstih »malopridnih vojakov«, ki so lovili in pobijali afganistanske civiliste. Češ, zašli so s prave misije, ki jim je bila zaupana. Toda to enostavno ni celotna resnica.
To, kar je objavil Spiegel, je samo še eden v dolgi vrsti prikazov tega, kar se v Afganistanu redno dogaja. Razkritij zločinov koalicijskih vojakov nad civilisti je bilo v preteklih letih že toliko, da jih je skorajda nemogoče našteti. In ne gre le za zločine, temveč tudi druga odvratna dejanja. Spomnimo na nemške vojake, ki so pred leti odkopali grobove in se fotografirali z lobanjami, na koncu pa še s kostmi na cesti izpisali ime svoje enote: CSR Team. Zahodna javnost te stvari lahko sčasoma pozabi, Afganistanci jih bodo težko. Prav zato je tudi malo verjetno, da bodo ljudje tam sprejeli najnovejše opravičilo, saj zajema le del tega, čemur so izpostavljeni praktično vsak dan. Ne pozabimo še na letalske napade, ki morijo nedolžne ljudi. To očitno ne spada v domeno vojnih zločinov, temveč so te žrtve odpisane kot »kolateralna škoda«.
Takoj po objavi fotografij je eden od neimenovanih Natovih generalov za Spiegel komentiral: »Te slike imajo zelo nevaren potencial v Afganistanu. Po izkušnjah sodeč nas čaka nekaj nemirnih dni, potem pa se bo jeza ljudi umirila.« A se je motil. Ni bilo spontanih protestov in množičnega sproščanja besa. Nič se ni zgodilo. Kot da v Afganistanu nihče ni bil posebno šokiran nad tem razkritjem, kot da to zanje ni bilo nič posebno novega. In bržkone tudi ni bilo. Zgrožen je bil predvsem Zahod.
Kar se tiče teh dvanajstih marincev in drugih, ki počnejo podobne zločine, je stvar precej očitna. Postali so to, kar naj bi preganjali. Teroristi. S svojimi dejanji pa niso samo omadeževali sebe in svojih enot, temveč osmešili tudi voditelje držav, vpletenih v afganistansko vojno, ki svojo javnost nenehno prepričujejo, da so zahodni vojaki tam za to, da zagotovijo demokracijo in mir. Medtem pa ves čas prihajajo na dan dokazi, da se tam v bistvu igrajo afganistansko različico filma Apokalipsa zdaj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Odisejeva zarja
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.