Odpoved “prvemu udarcu”

Ameriški predsednik Barack Obama je sprejel še eno daljnosežno in za odnose v svetu vsekakor pozitivno odločitev – odločil se je, da bodo ZDA odstopile od postavitve protiraketnega ščita v Evropi. Kot glavni razlog pri tej daljnosežni odločitvi je bilo navedeno dejstvo, da naj bi nove varnostno-obveščevalne ocene potrjevale, da Iran na tehnološkem področju še zmeraj ni napredoval do te mere, da bi lahko s svojimi raketami dolgega dosega ogrožal Evropo in ZDA.
Protiraketni ščit je veljal za prestižni projekt Busheve administracije, podoben projekt “Vojne zvezd” pa je že pred tem poskušala uresničiti Reaganova administracija. Vendar je namera o postavitvi protiraketnega ščita v vzhodnih članicah EU naletela na velik odpor v Rusiji. Zelo so mu nasprotovale tudi nekatere evropske države, predvsem Nemčija. Rusija je na primer napovedala, da bo kot odgovor na postavitev raket, ki naj bi bile na Poljskem (radar še na Češkem) v svojo enklavo Kaliningrad namestila rakete vrste Iskander. Do te napovedi o namestitvi raket je prišlo lani novembra, ko je ta korak napovedal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nekaj dni kasneje dejal, da Rusija ne bo namestila raket, če tudi Washington ne bo postavil delov svojega protiraketnega ščita v Evropi.

Želja po jedrski prevladi

Odpadel “manjkajoči člen do prvega udarca”