12. 2. 2002 | Mladina 6
Bejbi, glej moj bajonet!
Nerazumljivi vojaški humor
Šala iz Slovenske vojske
Včasih, v časih JLA, so bili v vsakem mestu posebni kraji, za katere so mlada dekleta vedela, da naj tja ne hodijo, če si ne želijo, da bi za njimi žvižgali. Ponavadi so bile to okolice vojašnic. V Ljubljani pa je bil to pločnik nasproti avtobusne postaje. Na ograji Doma JNA so vsako popoldne, še posebno pa ob nedeljah, sloneli vojaki, se dolgočasili in kot vsi mladi fantje oprezali za dekleti. V akcijo niso stopili drugače kot z besedami občudovanja, komentarji mimoidočih lepotic, z namigi o tem, kaj vse bi jim počeli ... Zbor hormonov, ujetih v kasarno. Ker takrat še niso bili politično korektni časi, jim pravice do žvižganja za dekleti ni nihče kratil. Legenda pravi, da so jim v hrano dajali brom, da bi lažje krotili svoje seksualne izpade, a to po pričevanju njihovih deklet ni preveč vplivalo na pokončnost in vzdržnost. Res pa je, da so svoje punce videli bolj poredko. Vseeno je bila to prostrana država, vojaški dopust pa redka dobrina.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?