Zahodna Evropa je steklino iztrebila, Slovenija pred časom tudi, vendar se število živali, okuženih s virusom stekline, v zadnjem času spet povečuje. Treba je vedeti, da se s steklino lahko okužijo tako živali kot tudi ljudje, steklina pa je, kot je znano, smrtno nevarna.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Zahodna Evropa je steklino iztrebila, Slovenija pred časom tudi, vendar se število živali, okuženih s virusom stekline, v zadnjem času spet povečuje. Treba je vedeti, da se s steklino lahko okužijo tako živali kot tudi ljudje, steklina pa je, kot je znano, smrtno nevarna.
A Slovenije steklina očitno sploh ne skrbi, saj do nje kažemo precejšnjo mero lahkomiselnosti. Leta 1995 je bilo namreč pregledanih okoli 3500 lisic, izkazalo se je, da je izmed teh kar 2000 okuženih s steklino. Tako je prišlo do odločitve o cepljenju lisic, in to z polaganjem vab s cepivom. Sprva so to delo opravljali lovci, a menda bolj površno, zato se je našlo nekaj denarja za sicer dražji, a neprimerljivo boljši način - program trosenja cepiva z letali. Uspeh je bil popoln, saj je bilo leta 1998 najdenih le še štirinajst okuženih živali, in še to v okolici brniškega letališča, kjer letala niso smela trositi cepiva. Ko so uredili še ta problem, niso leto zatem našli nobene okužene lisice razen petih primerov hrvaških lisic na meji s Hrvaško.
V zadnjih treh letih pa je število pozitivnih primerkov spet začelo naraščati. Na leto odkrijejo prek sto primerov, pa tudi število preiskanih živali se je zmanjšalo. Kako je prišlo do tega in zakaj? Po besedah direktorja veterinarske uprave mag. Zorana Kovača "je z leti sicer zaradi inflacije prišlo tega, da se je za zajamčeno vsoto, namenjeno cepljenju, dalo kupiti nekaj manj cepiva in ga zatorej tudi manj raztresti po Sloveniji. Program vseeno poteka nemoteno, povečanje števila pozitivnih živali s virusom stekline pa je predvsem odraz porasta populacije zdravih živali". Na drugi strani poznavalci trdijo, da sta problema za ponovni razrast stekline v Sloveniji dva. Najprej to, da s sosednjo Hrvaško ni bilo mogoče skleniti dogovora o izvajanju programa tudi pri njih, saj tam za to ni dovolj denarja. Drugi pa je ta, da tudi v Sloveniji obstajajo nekonsistentnosti pri izvajanju programa. Od leta 1995 naj bi se vsako leto program cepljenja izvajal v manjši meri, zadnji dve leti pa se izvaja le še v slabi polovici Slovenije, in sicer na južnem delu. Menijo, da bi bilo obseg programa treba spet povečati, saj bi bil v primeru dodatnega zmanjšanja obsega ali ukinitve ves trud zaman. Strinjajo pa se, da vlada namenja sicer nominalno enako vsoto denarja za izvajanje programa, vendar je zaradi inflacije tega denarja že precej manj, kot bi bilo potrebno za zadovoljivo izvajanje programa cepljenja. Ali res vse poteka po programu?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.