Manipulator / Ali molk pove več kot besede?

Pičla dva meseca sta minila, odkar je nekdanji generalni konzul v Celovcu Jožef Jeraj izdal knjigo Preko Karavank: dnevnik slovenskega generalnega konzula v Celovcu, pa je ta že razprodana. Knjiga upokojenega diplomiranega agronoma, ki je zdaj šef ljubljanske podružnice SLS, državni svetnik in predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva, je izšla v 500 izvodih v samozaložbi, cena 5967 tolarjev pa za kupce očitno ni bila ovira. Morda zato, ker je nakup častila kar država?

Država je Jeraju pomagala že pri izdaji knjige, saj mu je odobrila pol milijona tolarjev subvencije, po naših informacijah pa naj bi mu pomagala tudi pri nakupu knjig. Večina knjig, ki se je že drži etiketa obveznega čtiva vsakega pristnega SLS-ovca, naj bi namreč končala na Uradu Vlade RS za narodnosti. Za koliko knjig je šlo? Gre res za cel kontingent? In koliko proračunskega denarja je Urad odštel zanje? Ter seveda, najpomembnejše, zakaj se je Urad sploh odločil za tako množičen nakup Jerajevih knjig?

Na ta, na prvi pogled, preprosta vprašanja, odgovorov v dobrih dveh tednih začuda nikakor nismo mogli dobiti. Ker direktor urada za narodnosti Janez Obreza, ki je bil nekdaj direktor in urednik propadlega dnevnika Slovenec, nanje ni znal, kot kaže, pa tudi ni hotel odgovoriti. Pa čeprav bi nam kot direktor državne inštitucije, ki razpolaga z davkoplačevalskim denarjem, moral. Obreza je bil vedno, ko smo ga iskali, prezaposlen, njegovi podrejeni so nam celo navrgli, da bi morali klicati v začetku januarja, po posvetu z Obrezo (ki je nekaj časa med sestanki očitno vseeno imel, vendar ne za našo komplicirano temo), pa so nam svetovali, naj o knjigah raje vprašamo samega Jeraja. Ko pa je odgovore od Urada za narodnosti zahteval še naš odgovorni urednik, so nam iz tamkajšnjega tajništva sporočili, tokrat pisno, da bo Janez Obreza z veseljem odgovoril na vprašanja, povezana z nacionalnimi manjšinami ali Romi, "postavljena pa, upoštevajoč 45. in 147. člen Zakona o medijih, ne izhajajo iz delovnega področja Urada". Zato nanje ni odgovoril. Od kdaj pa odgovornost za zapravljanje državnega denarja ne sodi v delovno področje direktorja vladnega urada? Obreza očitno Zakon o medijih interpretira po svoje. Za mnenje smo zaprosili vladni urad za informiranje, vendar nam je direktor Gregor Krajc odgovoril le, da je Obreza "na vprašanja odgovornega urednika odgovoril v zakonsko določenem roku". Ali je tudi kršil Zakon o medijih, pa bo presodil inšpektor za medije Ivan Pal, ki je z zadevo že seznanjen.

Kaj pa nam je povedal Jožef Jeraj? Pravi, da je knjigo, ki jo distribuira Mohorjeva družba in jo bo zdaj ponatisnil, res ponudil več državnim uradom, ustanovam in podjetjem, ker je menil, da jih bo vsebina zanimala, in da se jih je polovica odzvala. Na vprašanje, ali drži, da je večjo količino knjig prodal Uradu za narodnosti, pa je odgovoril, da je to, komu je prodal knjige in za koliko knjig je šlo, poslovna tajnost. Še več, če bi nam izdal te podatke, bi bilo to po njegovem mnenju neokusno. Ne neokusno, temveč neresno pa je, da se je Urad za narodnosti zavil v molk. Se mar bojijo, da bi izvedeli preveč? Da bi izvedeli, da so Jeraju, ki si deli barve iste stranke kot Obreza, omogočili (zelo) dober zaslužek? Na odgovore še čakamo.