Manipulator / Kupčkanje s kaznivimi dejanji

Ob izbruhu afere Šuštar, ko so naši policisti prijeli državnega sekretarja, ker naj bi prejemal podkupnino, se je vodstvo policije nastavljalo soju televizijskih kamer in razlagalo, da je v policiji zavel nov veter in da policija ne dela razlik med prestopniki. Zdaj ko primer Borisa Šuštarja, tako kot vsi odmevni primeri, počasi pada, šefi policije vse manj javno nastopajo. Zanimivi pa so dokumenti, ki ob tem primeru prihajajo na dan. Eden takih je tudi dokument, ki zelo bremeni Darka Selana, kronsko pričo v primeru Šuštar, ki naj bi pri svojem poslovanju posegel tudi po ponarejanju listin.

V dokumentu, kjer pojasnjuje poslovnemu odboru svoje poslovne odločitve v podjetju Selda Pack, d. o. o., med drugim tudi pravi: "Fiktivno fakturiranje Ljubljanskim mlekarnam je bilo posledica pritiska Hypo banke po večji realizaciji - predvsem prodaje lončkov Ljubljanskim mlekarnam - zaradi revizije v Hypo banki. Realizacijo smo 'napihnili' načrtno, ker je bilo s strani Ljubljanskih mlekarn obljubljeno, da bo odjem stekel v polni zmogljivosti že konec leta 1996, do česar pa, kot vemo, ni prišlo in zato fiktivnega fakturiranja nismo uspeli pokriti z dobavami lončkov." Vse je povedal Selan sam. Policija naj bi ta dokument zasegla že 7. novembra 2000, ko je opravljala hišne preiskave ob izbruhu afere Šuštar. Zakaj policija ni reagirala? Zakaj dokumenta, čeprav so ga imeli, niso posredovali državnemu tožilstvu?

Na Uradu kriminalistične policije PU Ljubljana so nam povedali: "Listina ni bila posredovana na okrožno državno tožilstvo, ker obravnavana vsebina ne kaže vseh znakov kaznivega dejanja, katerega storilec bi se preganjal po uradni dolžnosti. Policija je reagirala v okviru svojih zakonskih pooblastil in izvedla potrebne ukrepe. Predkazenski postopek je usmerjal tožilec." Potem pa nam še razložijo, da ne gre za vezano trgovino, ko naj bi Selan pričal proti Šuštarju, v zameno pa mu policija ne bi preveč gledala pod prste: "Kazenski zakonik sicer v svojem 240. členu opredeljuje elemente za obstoj kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, za kar predpisuje natančno določene sestavine oz. elemente kaznivega dejanja. Obstoj vseh predpisanih elementov, ki se morajo tudi izkazovati na določeni stopnji gotovosti, nato predstavlja kaznivo dejanje." Očitno, da ko nekdo sam pove, da je ponarejal listine, ni dovolj velika stopnja gotovosti. Kot kaže, so se policisti preprosto zadovoljili s Šuštarjem in se jim ni dalo ukvarjati še s Selanovimi, medijsko manj zanimivimi prevarami.